Veleposlanik Avstrije v Ljubljani Valentin Inzko je z avstrijskim častnim križem za znanost in umetnost danes odlikoval slikarja in grafika Andreja Jemca. Odlikovanje je zahvala za Jemčeve zasluge za kulturno in umetniško sodelovanje med Avstrijo in Slovenijo ter za njegove izredne človeške in umetniške vezi, ki jih je vzpostavil. Njegovo ustvarjanje je pogosto povezano s sodobno umetnostjo v Avstriji. Kakovosti Jemčevega dela ne poznajo zgolj strokovnjaki, temveč tudi širša avstrijska kulturna javnost. V zadnjih letih se je s številnimi razstavami in z osebnimi stiki vedenje o njegovih delih v Avstriji še poglobilo, so sporočili z veleposlaništva.

"Vedno sem vesel, ko vidim in izvem za kakšno plodno medsebojno sodelovanje. Pri tem velja omeniti, da Avstrijo in Slovenijo vežejo tisočere niti medsebojnega sodelovanja in povezovanja," je na podelitvi odlikovanja dejal veleposlanik Valentin Inzko. Izpostavil je gospodarsko in politično sodelovanje. "Tu je še zelo pomembno in plodno sodelovanje na področju kulture in umetnosti, ki je tudi meni osebno zelo drago, in ravno na tem področju si je Andrej Jemec pridobil neprecenljive zasluge, za kar se mu Republika Avstrija zahvaljuje s podelitvijo avstrijskega častnega križa za znanost in umetnost," je še dejal Inzko.


Jemec je v Avstriji razstavljal že leta 1962, ob predstavitvi sodobne slovenske umetnosti. Pozneje je razstavljal v okviru graškega foruma "Stadtpark", v Novi galeriji deželnega muzeja Joanneum, v Koroški deželni galeriji, v dunajskem Kuenstlerhausu in na Akademiji za upodabljajočo umetnost na Dunaju. Razstave so vselej privedle k tesnemu sporazumevanju z avstrijskimi umetniki, so zapisali v utemeljitvi odlikovanja.

Posebnega pomena so bili Jemčevi modeli gobelinov za nekdanjo Hišo Semperit na Dunaju. Avstrijska zgodovina sodobne umetnosti je Jemčevo delo sprejela v vse pomembne publikacije, kar je tudi posledica zastopanosti Jemca v javnih in zasebnih zbirkah v Avstriji.

Andrej Jemec, rojen leta 1934 v Ljubljani, je slikarstvo študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani (1953-58) pri prof. Mariju Preglju in Gabrijelu Stupici ter grafiko pri prof. Riku Debenjaku in Božidarju Jakcu. Študijsko se je izpopolnjeval v Parizu v ateljeju J. Friedlaenderja in v Londonu. Bil je redni profesor za risanje in slikanje na dodiplomskem in podiplomskem študiju na ljubljanski ALU (1984-1999).

Razstavljal je na samostojnih in skupinskih razstavah, med drugim dvakrat na beneškem bienalu (1970, 1972), dvakrat na bienalu v Sao Paulu (1971, 1977), leta 1971 v Parizu na razstavi Umetnost na tleh Jugoslavije od prazgodovine do danes, na vseh mednarodnih grafičnih bienalih v Ljubljani od leta 1963 do 1999, na več mednarodnih grafičnih bienalih v Frechnu, več trienalnih ponovitvah v Fredrikstadu, Krakowu in trienalu v Osaki leta 1991. Za svoje delo je med drugim prejel Grand Prix International na 4. grafičnem bienalu v Tokiu (1964), častno medaljo na 3. mednarodnem bienalu grafike v Frechnu (1974), Jakopičevo nagrado v Ljubljani (1975), 1. premijo na 11. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani (1975), srebrno nagrado na mednarodnem trienalu grafike v Osaki (1991), Prešernovo nagrado za življenjsko delo (1994) ter zlato plaketo Univerze v Ljubljani (1998). Leta 1995 je bil izvoljen v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti kot izredni, leta 2001 pa kot redni član.

Njegova dela hranijo v mnogih stalnih zbirkah muzejev in galerij ter drugih javnih institucijah v Sloveniji in tujini - v galeriji Tate v Londonu, Narodnem muzeju sodobne umetnosti v Tokiu, Narodni galeriji v Pragi, Kunstmuseumu v St. Gallnu. in tudi v Albertini na Dunaju.

Vir: www.dnevnik.si