NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Počitnice v Semiramidovih visečih vrtovih   
    ponedeljek, 4. april 2005 @ 05:41 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Zgodbe iz sebeJavljam se z območja vesoljne harmonije. Sem v mestu potopljenih sanj. Sedim v senci platane, ki ravnokar ozeleneva. Tu sem z Oboževalcem zvezd, ki je imel vstop v časovno zlato mrežo. S seboj je vzel tudi mene. Namen tega potovanja je osvoboditev človekovega duha. Izven svojega doma v tem interregnum brezzračnem prostoru vam govorim na daljavo več kot milijon kilometorv od planeta Zemlje. Za moje javljanje je še nek drug pomemben vzrok. Potujem, da bi videla spominsko arheologijo vseh dogodkov odkar planet Zemlja obstaja. Z vpogledom v zgodovino njenega obstoja z notranjimi očmi kozmičnega bitja se mi odpre nenavadno prizorišče kozmične stvarnosti skoz razvoj, s katarzo občutkov krivde za vse, kar je človeštvo prestalo.

    Naj povem, da sem na tem svojem potovanju najprej dosegla izstop iz svojega telesa. Svoja čustva in ideale sem zamenjala za pragmatični razum vesoljne zavesti. Celo vesolje se je odreklo odtujitvi človeka. Vsak planet ima v vesolju svojo zunanjo zrcalno podobo. Najprej me je Oboževalec zvezd poučil o svoji magijski kozmični orientaciji potovanja, ki je potrebna za razumevanje obujenih spektralnih mavričnih barv, ki nastajajo ob razklonu sončne svetlobe ob prehodu iz atmosfere v stratosfero. Po tem prehodu mi vesolje spregovori iz globine svojih razsežnosti. Vesolje je največja živa knjiga, ki spremlja vse kar se je dogajalo in se dogaja, sprejema vase informacije in jih reproducira v resničnost zrcalne podobe in jih tudi arhivira. Vesolje je zakladnica resnice bivanja z vesoljsko kodo, ki predstavlja duhovno in materialno prasilo.


    Moj vodič, Oboževalec zvezd je zakonodajalaec, ima od vseh zvezd priznano metafizično moč, da odpravlja nebivajoče stvari in jim oživlja princip bivanja ali ponovnega rojstva, ko se planet pokorava zakonu črede nebesnih teles. Oboževalec zvezd na svojem potovanju odkriva skrivnostne vezi vesolja s planetom Zemlja in dosega izredne uspehe.

    Oboževalec zvezd v času oživljanja planeta Zemlja še ni bil človeško bitje, ampak kozmična zavest, ki je tudi to malenkost uredila do manjkajoče popolnosti, da je v nekem kotu brezstranstva vdahnila vodiču Oboževalcu zvezd človeški duh in človeško telo. In tudi za tisto nekaj, kar ljudi razmnožuje, je kozmična zavest poskrbela, da je potovanje bogato z življenjsko darujočo silo, ki predstavlja človeštvu velik dar, arhivu vesolja pa zgodovinsko dediščino, ki se iz veke v veke zrcali v globinah vresolja po zakonih kvantne fizike in drugih zakonitostih, ki jih človeštvo s svojim razumom ne more dojeti in razumeti. Oboževalec zvezd ima široka pooblastila, vlada vsemu, le smrti človeka ne. Ta vloga je bila podeljena človeku ob njegovem rojstvu, da uniči telo samega sebe in svoj produkt duha odzrcali kot tako imenovana duša v zrcalni podobi sebe v vesolju.

    Ko sem vstopila z Oboževalcem zvezd skoz cvetoča vrata v Semiramidove viseče vrtove, se je prebudil prastari duh, obsijan z modrostjo, ki se je prepustil viharnemu morju brezčasja. Oboževalec zvez me je opozoril, da bo potovanje maratonsko dolgo in da se bo začelo pri zibelki civilizacije planeta Zemlja, da je to v programu, da si ogledam in to spoznam. Kdor se planetu Zemlja odtegne, lahko izbira, da se pred vstopom skoz cvetoča vrata Semiramidovih vrtov, vrne nazaj ali da premaga oviro strahu in sprejme privilegij naklonjenosti kozmične energije, ki pomeni resnično spoznanje in ne le ugibanje s kakšno hojo je zares človeštvo na planetu Zemlja prehodilo pot od svojega vodnjaka do danes. Ko sem se na svojem potovanju skozi čas gibala proti vodnjaku civilizacije, sem se izognila predrznosti, da bi si sploh izmišljala kakšno koli razlago v svojo tolažbo, saj sem se čutila le kot majhen privesek Stvarstva, ki ničesar ne vem in ničesar ne razumem.

    Prvo stvar, ki sem jo razumela, je bil zakon večnega vračanja, ki je sprožil vzmet mojega uživanja lepote Semiramidovih visečih vrtov, saj se mi je zdelo, da sem v njih v davnem spominu nekje v Babilonu že v njih uživala in občudovala te lepotne stvaritve, ob katerih sem se počutila doma.

    Ta neizogibna razpoka, ta vlom občutkov kozmične energije v eksistenčno koherenco, ki bi jo lahko poimenovala tudi soodvisnost ali medsebojno povezanost iste snovi ali vezivnost mene in vesolja, me je na nek način kozmične zavesti presunila, ker je Oboževalec zvezd ob ugašanju zvezd imel neizmerno voljo za ustvarjanje novih. Ob vsem tem sem razumela zakon o večnem vračanju in cikličnem preoblikovanju podob iste snovi. Ob vsem tem se je moja kozmična zavest, s katero sem bila že vsa prežeta, spraševala kako je to mogoče, da občutim v teh prečudovitih sanjskih visečih vrtovih, ki so po stenah raznobarvnih kristalov lomili svoj barvni sepkter leska v mojih kozmičnih očeh, v slapovih so padale zelene kite v potopljene sanje in živobarvni cvetovi v brezna vesolja. Videla in spoznala sem, da je dotedanja človečnost v breznih vesolja, v katere je zašel planet Zemlja, presežena v tistem trenutku z nečem novim, globljim in morda deležna človeške odrešitve. V tem raju lepote sem presegla samo sebe, ker sem spoznala tudi prastari duh, ki je kljub vsej svoji stopnjevani modrosti, nosil s seboj semnje zla in trpljenja, kajti življenje na planetu Zemlja ni bila samo lepota, temveč tudi bolečina. V vesoljnem arhivu informacij sem spoznala, da je človek v vsej svoji evoluciji nosil s seboj in ustoličeval tudi vladarja zla.

    Občudovalec zvezd me je poučil, da vrednote ali moralno-sokratični nadomestki o čudežnosti in modrosti sveta so se premešali v strašnem vrtincu zgodovine v arhivu vesoljnih informacij in je nastopila nujnost, ki izhaja iz zakona narave, da bo zavladal zakon enosti tudi med planetom Zemlja, nebom in vesoljem, da bo nastopilo nekakšno stanje, kot je bilo ob velikem poku, vendar točno kakšno bo in kdaj bo nastopilo, še ni znano.

    S potrošniškim razvojem opito človeštvo bo krenilo proti Semiramidovim visečim vrtovom po vesolju, ker hrana, porabništvo, prekletstvo in molitev človeku več ne zadoščajo. Človek se je povzpel od lišaja, prek plazilca do Adama in Eve ter vstopil v ječo, kjer hira z drugimi osebki svoje in tuje vrste, primanjkuje mu modrosti, da bi bil odrešen tega stanja. Vladar zla, ki vlada Zemlji, je vse od prvega greha naprej deloval po načelu dualizma: ljubezni je dodajal sovraštvo, sreči nesrečo, itd. Človek pa vladarju zla ni podlegel, ker je v njem tudi seme dobrega. Občudovalec zvezd me je poučil, da je človek na prvi videz celo popolnejši od zvezd, ker se krvavo bojuje iz ene vojne v drugo za svojo moč in svoje vzvišeno mesto, medtem ko zvezde utrnejo in naredijo samomor. Vendar tudi človeku ni prizanešeno, kot ni prizanešeno zvezdam, saj vsak od njih nosi v sebi smrt. Nato sem Občudovalca zvezd vprašala ali je človek božje stvarjenje ali hudičevo seme. Ta mi je zatrdil, da ni več časa za božanstva in demone, ker je nastopila nujnost, da človek preseže to dvojnost in delitev. Kroženje časa in človekova prebledelost pred lastnimi dejanji zahteva žrtvovanje človeka, da bo dosegel lastno odrešitev. Človekova zavest po vzoru vesoljne zavesti, ki je zavest reda, potrebuje vrednote, s katerimi bo ubil lastne mite in opojne duhovne sisteme, pohlep in ideologije, ki netijo vojne in sovraštvo. Človek potrebuje, da se preseli v kozmično zavest in da prereže vrv, ki je razpeta med živaljo in človekom z živaljo v sebi, ki je svoj instinkt nadgradila in človeka preoblikovala iz homo erektusa v homo sapiensa z napako. Pomembno je, da človek sprejme tudi svojo negotovost in poskuša živeti z njo kot nekakšen vesoljni nomad, ki neprestano išče lik samega sebe in mu skuša slediti v hoji za samim seboj.

    Ko sem po dolgem opazovanju in raziskovanju spominske zgodovinske arheologije planeta Zemlja spoznala tragično bistvo človeškega bitja, ki se giblje po krožnici neprestanega ponavljanja enih in istih napak, sem se zamislila. Iz zgodovine planeta Zemlja sem tudi spoznala, da se človeška duša še ni odžejala krvi. Iz sledi gluhega vesolja je bilo slišati obupne krike s planeta Zemlja. Tedaj je nastopil čas, da nekaj storim.

    V svojem človeškem srcu, ki sem ga naskrivaj vzela s seboj, da Oboževalec zvezd ni videl, da sem ga vzela na pot, sem našla rešitev: odšla sem dva tedna v samoto Semiramidovih visečih vrtov in iskala spoznanje o resnici bivanja s konfliktnostjo svoje dvojnosti, kajti s seboj nisem nosila na skrivaj le človeško dobroto in ljubezen, temveč tudi hudičevo seme, ki ga nisem mogla razdvojiti in iztrgati iz bližine svojega srca. S konfliktnostjo svoje dvojnosti sem dva tedna iskala nove etične temelje bivanja, ki bi sodili k človeku. Hotela sem amputirati in anestetizirati demone. Vladanje dveh vladarjev je usodno za človeštvo. Dokaz je vesoljni arhiv. Misel sem razvijala naprej in to mi je dajalo določeno upanje. Ugotovila sem, da je eksteritorialno življenje ljudi na planetu Zemlja z demoni preostanek pozabljenega vesolja, ki je odletel iz kozmične zavesti in brodi izgubljen po vesolju, v katerem vlada samo en vladar dobrote, ljubezni in miru. Urediti sem hotela vse potrebno, da demonske sile ne bodo več prišle v moralno bližino človeka. Ko sem se sprehajala po Semiramidovih visečih vrtovih sem bila prvotno brez cilja, vendar ko sem se zavedala, da sem naskrivaj pritihotapila v te vrtove tudi svoje srce, sem cilj le našla, s tem pa je bil človek rešen padcev in bolečin, ki jih povzročajo demoni. Sedaj se boste vprašali kako mi je to uspelo. Demonske sile sem prelisičila. Plačala sem jih vnaprej in jim rekla naj mirujejo in demoni so res odšli na počitnicre na planet Saturn in tam zamrznili. Plačala sem jih tako, da sem zastavila samo sebe. Odtlej vlada na planetu Zemlja mir. V svojih človeških getih ta mir ne boste takoj občutili, vendar če spremenite svoje življenjske razvade, bo mir prišel tudi v vaše duše. Kupite si porcelanaste idole in kovinske miniaturne vojačke, kot suvenir za svoje bivanje v dvojnosti ter se z njimi igrajte med cvetjem Semiramidovih visečih vrtov, ki vas bodo zazibali v prijetno opojnost in sončno čistino dneva. Če boste začeli govoriti glasno in začeli rožljati z orožjem, se bodo demonske sile prebudile in se spet preselile s planeta Saturna na planet Zemljo.

    S počitnic v Semiramidovih visečih vrtovih vam pošiljam vsem lepe pozdrave. Vabljeni! Karto za potovanje si lahko kupite v vseh kompasovih poslovalnicah za 3 Evre s tem, da sta v karto vračunana tudi sladoled in limonada. Vodič: Občudovalaec zvezd. Uganite kdo je to?

    Tatjana

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Tatjana Malec
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20050330204109327

    No trackback comments for this entry.
    Počitnice v Semiramidovih visečih vrtovih | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,47 seconds