Današnji svetovni dan voda, ki je hkrati uvod v desetletje, v katerem bo zaradi velikega pomena vode za obstoj živih bitij osnovno vodilo Voda za življenje, je bil pozornosti deležen tako v Sloveniji kot v svetu. Medtem ko je Slovenija znana kot z vodnimi viri bogata država, pa je stanje na področju vodnih virov v svetu vse prej kot rožnato. Podatki Organizacije Združenih narodov namreč kažejo, da več kot 1,1 milijarde svetovnega prebivalstva nima dostopa do pitne vode, 2,4 milijarde pa jih nima urejenih osnovnih sanitarno-zdravstvenih razmer.

Slovenija je po količinah vode za tretjino nad povprečjem Evropske unije, vendar se bogastva tega vira ne zavedamo dovolj in bi morali njegovo ohranitev vključiti v razvojne programe, je na posvetu o podnebnih spremembah in njihovi razsežnosti na področju voda v Evropi dejal državni sekretar na okoljskem ministrstvu Marko Starman.

Vodja direktorata za okolje na ministrstvu za okolje Radovan Tavzes pa je poudaril, da je ena od prvenstvenih nalog ne samo Slovenije, ampak vseh članic EU, da se na področju voda ekonomska politika varstva voda vključi v realno ceno vode. Voda namreč nima cene, ki bi vključevala tudi zunanje stroške vode, kjer gre, tako Tavzes, za vse stroške za zmanjševanje onesnaževanja in doseganja dobrega kemijskega statusa.

Kot so pojasnili na Agenciji RS za okolje, so viri pitne vode, ki v Sloveniji v 95 odstotkih izvirajo iz podzemnih voda, v primerjavi z ostalimi evropskimi državami sorazmerno dobro ohranjeni, treba pa je ustaviti trend njihovega onesnaževanja. Vodna direktiva EU, ki jo je Slovenija sprejela z vstopom v unijo, tako od države zahteva, da do leta 2015 vzpostavi dobro stanje vseh podzemskih, površinskih in obalnih voda.


"V Sloveniji se redko zavedamo, da je pravzaprav celotno območje države vodozbirno področje in da vse, kar nekje zlijemo, odložimo ali odvržemo, v takšni ali drugačni obliki konča v podzemnih vodah. Podzemne vode pa so ključni vir pitne vode za prebivalstvo v Sloveniji," je dejala Marjeta Krajnc iz agencije ter pojasnila, da približno 60 odstotkov podzemnih voda predstavljajo vode iz t.i. aluvijalni vodonosnikov, ki se nahajajo v ravninskih predelih države, ostale pa predstavljajo vode iz kraških in razpoklinskih vodonosnikov.

Preskrba s pitno vodo je v Sloveniji vezana predvsem na plitve aluvijalne vodonosnike, saj je tamkajšnja voda kot pitna voda najprimernejša. Dejstvo pa je, da so ti vodonosniki povsem nezaščiteni, saj na zemeljskem površju potekajo intenzivna industrijska in kmetijska dejavnost, prometna infrastruktura, pojavljajo pa se tudi številna odlagališča odpadkov. Še ranljivejši pa so, kot je pojasnila Krajnčeva, kraški in razpoklinski vodonosniki, kjer se voda pretaka hitreje in tako onemogoča samočistilno sposobnost. Na Agenciji RS za okolje so med predstavili tudi merjenje kakovosti in obremenjenosti podzemne vode, kjer nameravajo sicer uvesti številne spremembe.

Ob svetovnem dnevu voda so v Mariborski livarni Maribor organizirali dan odprtih vrat, kjer so osnovnim in srednjim šolam iz Maribora in okolice predstavili ekološke projekte, ki potekajo v podjetju. V družbi, ki je zavezanka po ekološki direktivi Evropske unije IPPC, sicer dosledno spoštujejo vse ekološke standarde in predpise. Še en dan odprtih vrat pa so organizirali v Dogošah, kjer so na ogled postavili centralno čistilno napravo.

V Bruslju je na pomen vode za razvojno politiko v posebnem članku opozoril generalni direktor Generalnega direktorata EU za razvoj Stefano Manservisi. Kot je poudaril, so v državah v razvoju pomanjkanje čiste vode in neprimerne sanitarno-zdravstvene razmere med najpomembnejšimi vzroki bolezni in smrti. Tako je eden od razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015 tudi razpolovitev deleža ljudi brez trajno uravnoteženega dostopa do neoporečne pitne vode in osnovnih sanitarno-zdravstvenih sredstev.

V prizadevanjih za doseganje razvojnih ciljev tisočletja ima EU po njegovih besedah še posebej odgovorno vlogo, saj ni samo največji svetovni ponudnik razvojne pomoči za vodo - unija in njene članice namreč skupaj zagotovijo približno 1,4 milijarde evrov na leto za vodo in ustrezne sanitarno-zdravstvene razmere v državah v razvoju -, temveč tudi največji ponudnik razvojne pomoči sploh.

Svetovni dan voda je ob splošnem opozarjanju na velik pomen te življenjsko pomembne tekočine zaznamovala tudi nagrada, ki jo Švedska podeljuje za pomembne dosežke na področju osveščanja o pomenu voda. Letos si jo je za delo na področju spodbujanja učinkovitega upravljanja z vodo ter človekovih pravic, demokracije in zdravja prislužila indijska nevladna organizacija Center za znanost in okolje iz New Delhija.

Vir: www.dnevnik.si