Otroški parlament: Enakopravnost v državi in Evropi narekuje tudi enakopravnost v šoli.

OTROCI SPOROČAJO:

Če smo enakopravni v državi in Evropi, bodimo enakopravni tudi v šoli, kjer naj se v devetletki ukine nivojski pouk, je eno od sporočil 15. nacionalnega otroškega parlamenta, na katerem je danes v veliki parlamentarni dvorani približno 170 osnovnošolcev razpravljalo na temo Mladi in Evropa. Mladi parlamentarci so razpravljali o nekaterih ključnih vprašanjih, s katerimi se soočata slovenska, pa tudi evropska družba, to je o položaju otrok v Evropi, o vprašanjih, povezanih z državljanstvom, demokracijo, pojavi nestrpnosti in diskriminacije, o globalizaciji, revščini, vojni in miru ter o izobraževanju.

Otroci, ki si želijo kvalitetnega izobraževanja za vse, so izpostavili probleme devetletke, poudarili pomen zaščite slovenskega jezika in kulture ter potrebo po njuni večji prepoznavnosti. Predvsem pa so izrazili željo, da danes sprejeti sklepi ne bi ostali le zapisani na papirju, ampak bi se tudi uresničili, ter pozvali odrasle, naj bolj upoštevajo njihova mnenja pri odločitvah, ki zadevajo otroke.

Med tistimi, ki naj bi jim prisluhnili in skušali uresničiti njihove želje - mladi so jim danes ob številnih kritikah dali veliko napotkov in predlogov - , pa so se jim v veliki dvorani državnega zbora pridružili predsednik DZ France Cukjati, minister za šolstvo in šport Milan Zver, predstavniki ministrstev za delo, družino in socialne zadeve, za zunanje zadeve in za zdravje, varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, predstavniki urada za mladino, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere, poslanka Darja Lavtižar Bebler (LDS) ter poslanki v Evropskem parlamentu iz Slovenije Ljudmila Novak in Romana Jordan Cizelj. Predsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije Franc Hočevar pa jim je prenesel tudi pozdrave predsednika države Janeza Drnovška.

Med sprejetimi sklepi so otroci poudarili, da želijo biti aktivni državljani, da želijo več informacij in sodelovanja v razpravah, pa tudi željo po znižanju volilne pravice z 18 na 16 let pri odločanju o vprašanjih, ki se tičejo otrok in njihove prihodnosti. Opozorili so, da imajo otroci premalo prostega časa, da se je treba boriti proti zasvojenosti, zavarovati otroke pred kršitvami otrokovih pravic. Treba je izobraževati starše, kako vzgajati otroke in izboljšati medsebojne odnose, so poudarili in se zavzeli za ozaveščanje učiteljev, da bi imeli vsi predmeti moto demokratičnosti, ter da socialni status in učni uspeh ne bi vplivala na odnose med učenci.

Še posebej pa so opozorili na problem revščine: med otroci je ogromno pomanjkanja, v večini primerov pa je revščina, ki lahko pogojuje slabši učni uspeh in nižjo samozavest, prikrita. Revnim je treba pomagati, so poudarili in izpostavili, da mora država enakopravno porazdeliti štipendije in pomoči. Sicer pa država po njihovem prepričanju preveč denarja porablja v obrambne namene namesto za izobraževanje in humanitarno pomoč. Izbrali so tudi temo naslednjega nacionalnega otroškega parlamenta, in sicer bodo prihodnje leto razpravljali o tabujih in prepovedanih temah.

Mladi parlamentarci so opozorili tudi na nekatere aktualne zadeve: tako je eden od njih zastavil vprašanje, zakaj se slovenska vlada ni uradno odzvala na italijanski film Srce v breznu, ki ne prikazuje resničnih zgodovinskih dejstev. Čeprav se je v začetku okoli te teme razvila živahna razprava, pa je prevladalo mnenje, da o ideoloških vprašanjih, ki se tičejo zgodovine, ne gre zapravljati že tako skopo odmerjenega časa, temveč je treba danes pozornost nameniti predvsem zadevam, ki se tičejo mladine in njihovih problemov.

Kjer je razprava, je tudi demokracija, pa se je na omenjeno vprašanje odzval minister Zver ter izrazil upanje, da bo takih tem vse manj in da bodo mlade glave zaposlovale druge, bolj prijazne misli. Kljub temu pa je v zvezi s filmom dejal, da bi zahteva, da bi se na film odzvala vlada, bila podobna, kot da bi od angleške ali ameriške vlade zahtevali, naj se odzove na katerikoli film. Filmi so vselej pristranski, so rezultat subjektivnega dela, lahko imajo seveda določene namene. Da pa bi se uradna vlada odzvala na določen film, bi pomenilo ponižanje oblasti neke države, je menil Zver in dodal, da se bo ta zadeva reševala na ravni kulture. Če boste sprejeli kulturo dialoga, želeli biti dejavni državljani, se za slovensko in evropsko demokracijo v prihodnosti ni treba bati, je dejal Zver.

V zvezi s to tematiko se je v razpravi oglasila tudi poslanka Darja Lavtižar Bebler, ki je ocenila, da ni film tisti, zaradi katerega bi se bilo treba odzvati. Film je sprožil razprave v italijanski javnosti in izjave predstavnikov italijanske oblasti - Slovenija bi se morala odzvati na te izjave, je poudarila Beblerjeva.

V živahni razpravi so otroci opozorili tudi na štipendijsko politiko oziroma na problematiko Zoisovih štipendij ter izpostavili vprašanje, kako je z nadzorom nad podeljevanjem štipendij. V zvezi s tem je minister Zver poudaril, da je treba okrepiti ne le socialne štipendije, ampak je treba pritegniti gospodarstvo, da bo na voljo čim več štipendij za poklicno izobraževanje.

Več vprašanj so zastavili tudi varuhu človekovih pravic. Med drugim je enega od učencev zanimalo, zakaj se ukvarja samo z izbrisanimi, ne pa tudi z otroki, drugega pa, zakaj v Sloveniji nimamo varuha otrokovih pravic. Hanžek je zanikal, da bi se ukvarjal samo z izbrisanimi: z otrokovimi pravicami se na uradu poleg ombudsmana ukvarjajo še štirje zaposleni, je dejal, mlade pa pozval, naj ne nasedajo ideološkim in demagoškim zgodbam.

Odrasli delamo napake, da se na njih učite, pa je udeležencem vsedržavnega otroškega parlamenta v pozdravnem nagovoru dejal predsednik DZ France Cukjati. Zaželel jim je, naj nadaljujejo delo v korist vseh, da se "tudi mi kaj naučimo od vas".

Pozdravil jih je tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere, ki je poudaril, da s tako razpravo na demokratičen način prispevajo k razvoju demokracije ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. Ste mladi Evropejci, pa tudi Slovenci, je dejal in jih pozval, naj bodo še naprej branilci svoje kulture, jezika in identitete: "Združujte se v različnosti, spoštujte strpnost in drugačne," je dejal Fouere, ki je del govora povedal v slovenskem jeziku. Vir: www.ljnovice.com