V objemu dragem mila melodija,
je pesem znana, nežno greje, boža.
Svobodno se je razcvetela roža.
Neskončnost svojo tebi poklonila.

Od nekdaj se je roža počutila,
In listi, steblo, cvet, kar nje je koža
Drhteče ob dotiku večnost sproža,
Od kar se v žarkih tvojih je sprostila.

Cvetovi vsake rože so minljivi,
njih vonj omamni krakotrajna sreča,
pa vendar kdor jo nosi v globini,

nikoli take rože več ne sreča
od tu naprej živijo sanj spomini,
je misel nanjo vsaka neboleča.