|   Oče naš, ki si v nebesih:
Najprej se vprašajva kaj so nebesa?
Zate so lahko karkoli, kar si pač lahko zamisliš ali predstavljaš,
lahko pa so tako kot zame prehod
v drugo frekvenco, ali dimenzijo,
so vrata skozi katera lahko vstopim ne da bi se fizično sploh premaknil.
Kje so nebesa?
Zate so lahko kjerkoli, zgoraj spodaj, kjerkoli si pač želiš,
lahko pa so tako kot zame tudi zate vedno v tukaj in zdaj
v občutenju te božanske frekvence,
v občutenju notranje svetlobe,
v občutenju poslušanja notranjega zvoka
in če jih ti še ne čutiš znotraj sebe,
se boš pač moral(a) še malo potruditi v svojo notranjo smer.
Oče naš stvarnik je Vseprisoten, Vseznajoč in Vsemogoč kajne?
Zdaj pa se vprašajva, ali je mogoče Oče naš tudi v peklu???
Vem, večina Kristjanov mi takoj odgovori: »Ne v peklu ga pa ni!«
Potem jih pa vprašam ali verjamejo, da je Oče naš Vseprisoten in Vsemogočen?
Oni mi pritrdijo, da to pa verjamejo.
Potem jih spet vprašam, če mi lahko pojasnijo, kaj pomeni Vseprisotnost?
Potem mi pravijo, da je to nekaj, kar je pač vseprisotno.
Torej kje te Vseprisotnosti ni, jih vprašam???
Ja res, vsaka svetloba lahko prodre v vsako temo,
če ni vmes fizičnih ovir,
obstaja pa tudi svetloba,
ki prodira skozi prav vsak planet in prav vsako zvezdo vseh vesolj
in to je prav tista Svetloba,
ki nas od vseh svetlob že od pamtiveka še najbolj zanima.
Tema pa v svetlobo ne more prodreti, zanimivo, kajne?
In mi kot človeška bitja nismo tukaj zaradi nekake teme,
temveč prav zaradi te zgoraj omenjene Svetlobe miru in ljubezni kajne?
O.K. zdaj sva razčistila kaj in kje so nebesa.
Greva naprej.
Posvečeno bodi tvoje ime.
Katero ime? Očenaš? Jezus? Kristus? Jezus Kristus? »Džizs Krajst«?
Katero drugo ime?
Duhovniki, menihi, nune že dva tisoč let vsak dan ponavljajo in posvečujejo njegovo ime, kakšen je pa učinek njihovega posvečevanja, vedo samo oni. Ampak po njihovih razlagah meni, ne prav veliko.
V sorodstvu sem imeli kar dve nuni, dve dobrosrčni teti s katerima sem se večkrat pogovarjal.
Celo med duhovniki so neverniki in taki duhovniški poklic opravljajo samo zato, ker je to za njih dober posel.
Greva naprej:
Pridi k nam tvoje kraljestvo.
Najprej se vprašajva kaj je to kraljestvo?
Zate je lahko karkoli si pač zamišljaš,
lahko so pa tudi tako kot zame to prav ista že zgoraj omenjena nebesa,
moj osebno notranji mir, ljubezen in sočutje,
ki ga lahko doživljam in delim tudi z drugimi ljudmi.
Kar nekaj duhovnikov sem že imel priložnost spoznati,
nekateri od njih so tako nervozni in nemirni, da enostavno nimajo obstanka.
Takrat se vprašam:«Le kje je to pridi k nam Tvoje kraljestvo iz Očenaša?«
 Greva naprej:
Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji.
V nebesih se dogaja vseobsegajoč mir, ljubezen in harmonija,
na zemlji pa se dogaja to, kar vsak dan lahko gledaš v poročilih.
Bistvena stvar pa je tista, ki se dogaja znotraj tvojega srca,
količina tvojega notranje-občutenega mira,
saj veš prav tistega tvojega mira za katerega je Jezus rekel:
»Mir vam dam, ne kot ta svet vam ga jaz dam.«
Stotine milijonov Kristjanov po celem svetu vsak dan moli Očenaš,
vojne, prepiri, sovraštva na vseh nivojih se pa kar naprej dogajajo. Zanimivo.
Predsednik Bush se je pohvalil, da s Svetim Pismom hodi zvečer spat
in zjutraj z njim tudi vstaja.
Veliko njegove vsebine zna celo na pamet in v imenu katerega Boga je napadel Irak? Verjetno v imenu »naftnega«???
Kar nekaj Kristjanov, ki jih osebno poznam redno hodijo k mašam in molijo Očenaš, vsak dan pa kolnejo kot »turki« in se hudo prepirajo med sabo
in kje je zdaj tu: Zgodi se Tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji?
Daj nam danes naš vsakdanji kruh
Komu pa je danes še do kruha,
namesto njega morajo biti na mizi vsaj nekakšni piškotki,
če že ni to kaka mastna pečenka.
Kaj je ta kruh?
Zate je lahko to mogoče hostija,
lahko je pa tako kot zame tudi zate simbol možnosti vzhajanja
naših dobrih misli, besed in dejanj.
Greva naprej:
In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.
Tvoji in moji dolgovi so dolgovi srca,
dolgovi dobrih besed, misli in dejanj od tu
in še iz prejšnjih življenj,
posledice svojih slabih pa itak vedno čutiva na lastni koži,
ko nama je težko, ali hudo, ali pa kadar zaradi tega zboliva.
Ne vpelji nas v skušnjavo, temveč hudega nas brani.
V skušnjavo naju pelje samo in izključno lasten egoizem,
ali po domače rečeno satan,
tisti satan, ki nama pravi da sta Bog in nebesa na nebu,
kajti hudega naju lahko obrani le prošnja Njemu
iz lastnega poglobljeno-občutenega diha srca. :)
Amen.
stojči Stojan Svet
|
NE ZAMUDITE
Očenaš - moja razlaga
Prispeval/a: titanic dne sreda, 16. februar 2005 @ 09:57 CET
Tvoje razmišljanje o razlagi Očenaša mi je zelo blizu, vendar bom vseeno pokazala še moje razumevanje in pogled - seveda na originalno verzijo. Ne strinjam se pa s spreminjanjem molitve, saj je temeljna in izvirna najbolj prava, ker ima kombinacija besed svojo moč in svoj pomen, ne glede na tradicije v katerih živimo sedaj in zgodovino, ki je bila takrat. Pojmovanje lahko priredimo sedajšnim razmeram, ne pa samo molitev. Takole razmišljam:
Oče naš, ki si v nebesih
Nebesa imamo v srcu, kamor se npr. jaz zatekam takrat, ko meditiram. Takrat sem v miru, v sebi in v nebesih. Nihče mi teh nebes ne more vzeti, ne spremeniti. Bivanje v teh nebesih je božansko, zato je tudi tam sam Bog. Ko ga v molitvi zaprosim za pomoč in vodstvo v vsakdanjem fizičnem življenju, mi v miru in meditacijah sporoča, kar ne zaznam v teku dneva. Dobim navodila in priporočila kako ravnati, sama s svojo svobodno voljo se pa odločim.
Pekel: pekel pomeni zame nemoč sprejemanja božje volje, moja nesrečnost, ki me doleti, ko ne poslušam njegovih navodil, moja žalost in moje trpljenje, ko ego raste in se razvija ter prekriva srce in misel, da se spomnim na Boga.
Posvečeno bodi tvoje ime:
Ime Očenaš, Jezus Kristus, Bog imajo svojo moč, energijo, ki jo je treba spoštovati in ne zlorabljati ali spreminjati. Je temelj nebes in vrata, ki peljejo do nebes.
Pridi k nam tvoje kraljestvo:
To razumem kot povabilo in željo, da dobimo Boga v srce oziroma, da razumemo, da so nebesa kjer naj bi bil on "kralj" v nas. Čeprav ima vsak Boga v srcu, ga kljub temu ne najde, saj je pot do srca odprta le tistim, ki iščejo v pravi smeri.
Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji.
Naj se zgodi njegova volja, da delam kot On ve, kar je prav. On ima pregled nad stvarmi bolje kot jaz, ve, kaj je dobro zame, jaz pa velikokrat ne vem. Ne molim naj se zgodi moja volja, ampak njegova. V srcu, kjer imam nebesa in Boga je mir, ljubezen in harmonija, kot ti praviš res, je spokojnost in brezmejnost. Vse je mogoče, če je to volja Boga. Je upanje in sreča, je zaupanje in vera. Tako kot je v nebesih, naj bo na Zemlji, ki nas obdaja v fizičnem svetu, v vsakodnevnem prebivanju in življenju ter naglici, ki nas obdaja. Če imamo mir in ljubezen v srcu, lahko to izražamo tudi navzven, s tem pa so naše ljubezni, ki jo izžarevamo deležni tudi tisti, ki še iščejo in živijo po svoji volji. Ko je naša volja enaka volji Boga, ko se zlijeta božja in naša ljubezen delamo stvari, ki so po naši volji, si sami krojimo življenje, obenem pa je to tudi božja volja.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh:
Ko prosimo Boga, naj nam da tisto, kar potrebujemo za življenje, ne prosimo, za točno določeno stvar, saj on ve kaj to je, mi pa mnogokrat ne. Tudi bolečina je včasih potrebna kot kruh, da začnemo gledati na stvari drugače in to Bog želi. Preko bolečine nas uči, če delamo napake in hočemo živeti po svoji ne njegovi volji.
Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom:
Prosimo za odpuščanje svojih napak šele takrat, ko se jih zavedamo. Ker smo grešniki in delamo napake, se na njih učimo, se jih zavemo, lahko prosimo za odpuščanje, ker smo delali v nevednosti ali v nezmožnosti slediti njegovi volji in priložnosti, ki nam je bila ponudena. Za odpuščanje svojim dolžnikom pa velja ravno tako, da so vse kar so naredili, naredili slabega v nevednosti ali nezmožnosti, sodil jih bo pa On, ne pa mi.
Ko bi ljudje spoštovali naravne zakone, kot so npr. deset božjih zapovedi in jih razumeli pravilno, ne bi bilo toliko trpljenja in žalosti na svetu, kot ga je. Ker se naravnih zakonov ne spoštuje, pridejo drugi zakoni, ki jih je postavil Človek. Za nekatere pa tudi to še ni dovolj in še vedno gredo po svoji volji naprej potem pa se pritožujejo nad svojim "nesrečnim" življenjem.
Pozdrav vsem, Titanic
Oèenaš - moja razlaga
Prispeval/a: stojči dne sreda, 16. februar 2005 @ 11:40 CET
veseli me, da so tvoja gledišča glede Očenaša,
precej podobna mojim.
Glede originalnosti Očenaša, pa sem podal svoje mnenje že v članku Očenaš- moja revizija.
Najboljša molitev zame je tista molitev, ki deluje. :)
Najgloblja Molitev je zame
moja osebna notranja prošnja
in notranji razgovor z Bogom.
..:)
Spomnim se razgovora z nekim gospodom,
ki sem ga imel z njim čisto slučajno pred kakimi dvajsetimi leti,
ko sem še kot mladenič prodajal kot akviziter knjige,
kako mi je omenil,
da je dobršen del svojega življenja preživel v samostanu kot menih.
Kljub temu, da so vsak dan kar naprej ponavljali
Očenaš in Zdravo Marijo,
so bili v samostanu kar naprej v notranjih sporih
in so si med sabo delali težave in si povzročali hudo trpljenje.
Zgoraj omenjeni gospod je zaradi tega izstopil iz samostana.
Zdi se, da učinek molitev Očenaša in Zdrave Marije tam onim menihom takrat pred desetletji ni kaj dosti pomagal....???
In vendar, ko je moj oče,
ki je bil ortodoksen komunist in lovec umrl,
se mi je točno tisto noč proti jutru pojavil,
čeprav sem takrat živel v drugem kraju,
in me v mojem polbudnem stanju
milo prosil,
naj zanj zmolim tri Očenaše.
Izgleda, da je moral fizično umreti,
da je končno dojel,
da tisti Bog, ki ga zanj vse življenje ni bilo
in v katerega nikoli ni verjel,
še kako v resnici je
in da se njegovo življenje s smrtjo še zdaleč ni končalo,
ampak se nadaljuje tam nekje drugje,
kjerkoli pač že je.
Ja , Bog, Kristus,
ali ta Vse V Vsem,
ali ta Najvišja Kozmična sila,
ali kakrkoli drugače jo imenuješ,
ves čas lepo prebiva znotraj tvojega srca
in lepo potrpežljivo čaka,
da ji ti nameniš vsaj malo svoje vsakodnevne pozornosti.
In če moliš,
ne obračaj svojih oči v nebo,
ampak raje v svoje srce.
kajti tam ta Vse V Vsem
od vseh vesoljnih mest
še najbolj je. :)
lp
---
stojči
OA¨enaA! - moja razlaga
Prispeval/a: jaka dne sreda, 16. februar 2005 @ 14:15 CET
Zagotovo je to Oče Naš.
Ali res?
Še dobro, da se članki shranijo v arhiv, tako da si jih
lahko še kdaj pogledam in...
Vse dobro..
OA¨enaA! - moja razlaga
Prispeval/a: stojči dne sreda, 16. februar 2005 @ 14:40 CET
Dragi Jaka,
Ne skrbi,
sledila bodo nadaljevanja
tegale članka.
Eden od njih se začne takole:
"Hvala Bogu, da nisem Kristjan..... :)
te lepo pozdravljam na štajerski konec in ti želim lep dan. :)
---
stojči
OA¨enaA! - moja razlaga
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 16. februar 2005 @ 15:03 CET
lepo sta pristopila k molitvi Očenaša, ki je v resnici najmočnejša molitev za nas zahodnjake, saj nam jo je izrecno za nas posredoval sam Bog po svojem Sinu, ki je zastonjski Dar kakršnega do takrat v zgodovini človeštva še ni bilo!
Molitev nas drži v milosti in moči Boga, da smo tako vedno popolnoma zdravi v duhu in telesu. V življenju Jezusa, na nobenem mestu ne najdemo podatek, da je bil On kadarkoli bolan.Pa se zato vprašajmo, v čem je bila skrivnost Njegovega dobrega zdravja? Osebno mislim, da zaradi tega, ker je bil non-stop v stiku z Absolutnim. Pored čisto osebnih potreb, je dobro moliti za Božansko modrost in Božanski načrt.
Kdor tako moli, temu Bog razodane svoj načrt. V osebni molitvi bo bomo zagotovo doživljali tudi občutek žalosti, sreče itd. Pa mi nismo neke suhe kosti niti kamenje. Tudi v vsakdanjem življenju pogosto izražamo občutke, zakaj jih ne bi to tudi v molitvi? Ne moremo samo svoje srce dvigovati k Bogu, Bogu prav tako predajamo tudi svoje misli in svoje telo. V molitvi se moramo predajati v vsej svoji celovitosti, s vsemi svojimi občutki, fantazijami, razmišljanji in načrti!
Poznam ljudi, ki v svoji molitvi predajajo Bogu samo svoje srce, dočim so v mislih mogoče nekje drugje: npr. v nakupu sredi marketa itd.... Tudi vemo da se je v molitvi Jezus spremenil: obraz se mu je spremenil in obleka je v sijaju zablestela. V naši osebni molitvi bi tudi mi morali prejeti Jezusove lastnosti, mu biti podobni, prejemati različne blagoslove, vrline in plodove Svetega Duha.
Kdor moli se mora zavedati in verjeti da je ta kateremu se moli Bog, ki je tukaj in je živ. Potrebno je verjweti da se moliš Bogu kateri Bog Emanuel (Gospod), kateri je z nami v ljubezni(govorim iz lastne izkušnje). Ne moli se idolu, sliki, kipu, neki gluhi ali mrtvi stvari, ampak k Bogu, ki je živ. On ni tam nekje daleč na nebu. On je tu z nami:
" Vedite pa: jaz sem z vami vse dni do dovršitve sveta!!"
(Matej 28, 20b).
Celo primitivni narodi in plemena izrašajo svojo potrebo po iskanju Boga ko se priklanjajo kamenju ali drevesom, luni in soncu. V kozmičnih religijah kot so to hinduizem ali budizem poskušajo ljudje doseči Najvišje Bitje s askezo in meditacijo; dočim v zgodovinsko razodetih religijah kot so židovska, krščanska ali islamska, ljudje iščejo določenega in osebnega Boga razodetega v Svetem pismu.
Mnogo ljudi je danes slepih in v temi zaradi odmika od Njega ne morejo srečati Boga, ki je v bistvu odgovor in rešitev za vse naše življenjske probleme in kateri ima najbogatejše blagoslove za človeštvo po svoji smrti in vstajenju. Žalostno je da so nekateri, ki so že imeli stiki z Njim zapustili izvir vseh blagoslovov in iščejo svojo odrešitev v reikiju, okultnih praksah, kanaliziranju, kristalih... Iščejo Živega med mrtvimi.
"Čeprav so namreč Boga spoznali, ga niso kot Boga slavili ali se mu zahvaljevali, marveč so postali v svojih mislih prazni in nespametno srce jim je otemenelo."(Rimljanom 1, 21).
Danes mnoge ljudi Gospod po imenu pokliče kot je to storil z Marijo Mgdaleno "Marija" ali ko je poklical Pavla "Savla" in od njih zahteval njihovo spreobrnitev ali pa razodeva svoje načrte in poti v slikah, vizijah ali v mistični izkušnji kot je to naredil Petru v molitvi Jezus Kristus je tu in hodi med nami ter išče ali je kje kdo, ki bi se Mu odprl, odprl vrata svojega srca da bi lahko On vstopil in se v njem nastanil:
" Glej, stojim pred vrati in trkam.
Če kdo sliši moj glas in odpre vrata,
bom stopil k njemu in večerjal z njim,
on pa z menoj." (Razodetje 3, 20).
Vsakomur, ki je v problemih ali težkih situacijah Jezus govori:
"Pridite k meni vsi ki ste utrujeni in obremenjeni in jaz vas bom odpočil." (Matej 11, 28).
Vsem tistim, ki iščejo Resnico in smisel svojega življenja. On govori:
"Če je kdo žejen, naj pride k meni!!" (Janez 7, 37).
lep pozdrav vsem,
Miran.
OA¨enaA! - moja razlaga
Prispeval/a: stojči dne sreda, 16. februar 2005 @ 15:44 CET
Dragi Miran,
pohvala za lep komentar,
Sicer ne vem zakaj imaš kaj proti reikistom in tistim,
ki zdravijo s kristali, saj tudi oni opravljajo božje delo
in po svojih najboljših močeh pomagajo ljudem.
Prepričevati ljudi, da je samo ena pot prava izpada danes kot fanatizem.
Vse poti, ki so obrnjene v spoznanja srca
so prave poti,
vsak pa si izbere točno tisto,
ki mu pri tem najbolj pomaga in mu najbolj odgovarja.
So ljudje, ki jim bolj odgovarja Hinduizem
in drugi, ki jim bolj odgovarja Budizem,
pač stvar njihovih navad iz prejšnjih inkarnacij.
Zdaj glede na dejstvo, da nisem Kristjan,
ali je Jezus moj Gospod in učitelj?
Moj odgovor je absolutno: DA
Bil,
je
in bo to tudi ostal!
To je bil že celo prej,
preden sem se sploh začel poglabljati v njegova učenja.
"Če je kdo žejen, naj pride k meni!!" (Janez 7, 37)
Pride kam?
Edino in izključno v svoje srce,
pa kakorkoli,
kjerkoli
in s komerkoli že.
Amen. :)
lep pozdrav
---
stojči
OA¨enaA! - moja razlaga
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 16. februar 2005 @ 19:42 CET
ko omenjam te metode ( reiki...itd) ne pomeni da imam sam kaj proti njim, saj je med njimi mnogo mojih prijateljev in prijateljic; te metode kot sam dobro veš niso pot, ampak samo sredstva, ki do določene meje pomagajo, da se človek prične ukvarjati s seboj, a ni dobro če se ostane samo pri tem in žal jih kar nekaj poznam, ki so ostali samo na tem ter tako ostali v ozkem duhovnem profilu. In v tem je vsa poanta pasti, ki je vedno skrita iza vsake metode. Ti sam dobro veš, da vse te metode in tehnike katere so ti zagotovo poznane služijo samo kot sredstvo za določene stvari, a pot in vez z najvišjo Inteligenco to prav gotovo ne morejo biti. Zakaj trdim to?
Vse današnje metode in tehnike, ki so v obtoku so zgrajene na področju človeške psihe ( psiha je nižje spoznanje), da se človeku lahko pomaga v trenutni krizi, stiski, bolečini ali bolezni. Tako kot vsa psihoterapija tudi te tehnike sežejo le do psihe, kar je pri nekaterih tudi namen, a v duhu, pa kot sam dobro veš ne obstaja metode. V duhu deluje samo meditacija na Boga, molitev in kontemplacija. To govorim, da bi se videla niansa, kajti razlikovanje je vedno v niansah. Napaka ali skrita past se vedno nahaja v malih stvareh.
Kristali in ostali pripomočki ne morejo imeti večje moči od človeškega duha, če je ta v zdravljenju priklopljen na božanski duh; o kristalih je bilo že veliko napisanega, a duhovne energije, ki gre skozi človeka, pa ne more nadomestiti v tolikšni meri, kot bi to radi nekateri kristaloterapevti dopovedali. To je vendar zelo preprosto.
Pri okultnih praksah sam kar dosti veš o tem in dobro veš koliko napak se pri tem lahko zgodi pri duhovno nepripravljenemu človeku, in kako težko se je potem izkopati ven iz teh sil, za katere povprečno neinformiran človek niti ne ve da obstojaja. O nevarnosti tega skritega take knjige ne poročajo. Za to imajo tehten razlog.
Kar pa se tiče poti, duhovne poti, pa v komentarju govorim samo o pravi poti, ki je takrat prava kadar smo v stiku z Najvišjo Inteligenco, vse do takrat pa pelje mnogo poti do te poti, ki je potem pot sama. In to nikakor ni noben fanatizem, ampak samo pravilen pristop v današnji veliki duhovni ponudbi, katera je večja od iskanja.
Praviš, da je Jezus Kristus tvoj Gospod in učitelj. No. če je tako, potem si v največji gotovosti in zaupanju v vsemogočno silo življenja. Kadar boš spet v meditaciji, katera ti prinaša božjo svetlobo, kot sam to vedno trdiš, zaprosi Kristusa naj ti spregovori in naj se ti v svetlobi tudi pokaže. Ne dvomim da tega ne bi doživel, vendar stori ob priliki. Sam si mnogo govoril o tej luči in kako jo mnogi ne vidijo, ko si jih v preteklosti spraševal, zakaj ti to govorim? Zagotovo ne zaradi tega da bi se delal tukaj pametnega, ampak gre za sledeče: ko vidiš luč je to že visoko stanje duhovnega nivoja in tudi ne prepogosto, ko pa v tej luči zagledaš Njega, angele, nadangele in nekatere svete-razsvetlje ( katerim ne moreš določati, da se prikažejo, ampak samo počakati na njihovo voljo), takrat je to prava milost tega stanja, ki je povsem konkretno.
V takem stanju dobiš mnoga sporočila, navodila, vizije, odgovore na probleme in direktno vodstvo za tvoj siguren nadaljni razvoj. To je povsem gotovo. Ja, res je, da si vsak izbira sam svojo pot, a to je kot praviš zaradi preteklega karmičnega delovanja skozi mnogo življenj. S tem se strinjam. Vendar pa je tudi to res, da ne izbiramo mi sami poti, ampak božanska Previdnost za nas izbira pot; za to pa se tudi govori: "Odzval ( odzvala) sem se klicu." Vse do takega trenutka pa človek hodi po lastni izbiri skozi vse mogoče sisteme ( kar smo tudi mi šli v preteklosti, mar ne?), za katere Previdnost namensko pusti človeku, da se skozi vse to, duhovno pripravi in poduči. Nekje človek pač mora začeti, mar ne?
Bistveno pa je, da se v teh sistemih ne obtiči, da se v razvoju vzpostavi določena modra distanca, ki je nujno potrebna za svobodo vsakega, ki išče Najvišje. O pravi veri, pa sem svoje povedal v komentarju na " Gabrijelino četrto veliko pismo", pa si to oglej in če boš našel kaj spornega me na to prosim opozori.
lep pozdrav od prijatelja,
Mirana.
OA¨enaA! - moja razlaga
Prispeval/a: stojči dne sreda, 16. februar 2005 @ 22:51 CET
Dragi Miran,
Vse sem prebral in nisem našel prav nič spornega.
Veseli me, da si o veri v cerkvi napisal tako kot je.
Ni vse zlato, kar se v cerkvi sveti.
No o tem še kaj več v naslednjih člankih.
te lepo pozdravljam
---
stojči
OA¨enaA! - moja razlaga
Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 17. februar 2005 @ 09:09 CET
Hvala na trudi.
Miran
Očenaš - moja razlaga
Prispeval/a: titanic dne četrtek, 17. februar 2005 @ 10:17 CET
Pri vajini debati bi se rada še sama malo pridružila, ker menim, da o tem kar Miran piše tebi Stojči glede svetlobe v meditiranju imam nekaj prakse.
Lansko leto ko sem veliko meditirana in raziskovala svoje sposobnosti, zmožnosti in ostale stvari, ki se nahajajo v mojem srcu, sem v meditaciji nekajkrat poklicala Jezusa, da ga vprašam določene stvari, ki so me zanimale. Ker nisem mogla vprašati nobenega živega človeka o tem, kar me je zanimalo, se poklicala Jezusa. Prišel je v beli dolgi obleki mlad moški z brado obsijan z neverjetno toplo svetlobo. To toploto sem začutila fizično. (Tiste dneve oz. mesece me tudi čez dan ni tako zeblo kot ponavadi, saj sem imela to toploto v fizičnem telesu).
Ko je prišel "k meni" mi je ponudil roko, da mu jo poljubim in se mu priklonim. Še sedaj se spominjam podrobnosti. Povabila sem ga v svoj delovni prostor, kjer v meditaciji "delam" (sprejemam obiske, sprašujem, dobivam odgovore, berem knjige...) in ga povabila naj se usede na stol. Takrat sva govorila, ne vem danes o čem, saj je bilo to večkrat. Enkrat se spominjam, ko si v budnem stanju nisem znala razložiti močno svetlobo na "stropu delavnice" nad menoj nekje, božje oko v trikotni obliki z žarki, ki gleda dol. Prav nič se mi ni zdelo posebnega, ko sem bila not, ko pa sem prišla v budno stanje sem bila vzhičena nad lepoto doživetega. Drugič, se spominjam, ko sem Jezusu ležala v naročju, v objemu kot otrok, a sem bila naravne velikosti. Varoval me je, pa sem to vedela takrat in še potem tudi. Velikokrat pa se mi je zgodilo, da sem v meditacijah dobila odgovore na kakšna vprašanja in celo razlage, pa jih nisem mogla prenesti ven v materialni svet. Bila sem celo zadovoljna z odgovori in sem vedela, da sem dobila odgovor na vprašanja, nisem pa več vedela, ko sem nehala meditirati. Na to sem dobila odgovor o mojega Učitelja, da še ni prišel čas, da bi bila sposobna sprejeti in razumeti, kar sem slišala.
Tako so moje osebne izkušnje glede Svetlobe, ki je čudovita in se je tudi fizično čuti kot prijetno, varno, zdravo energijo. Ko pa sem meditiranje opuščala in tako tudi poglabljanje v sebe, sem izgubila tudi to "kondicijo" za videnja in sploh željo, da bi doživela spet to, kar mi je bilo dano. Zato se Miranu lahko zahvalim, da me je spomnil, da bom ponovno obudila osebni kontakt z Njim v meditaciji na tak način.
Se pa absolutno strinjam tudi sama, da človek potrebuje fizičnega Učitelja, da mu pokaže pot do svojih sposobnosti.
Pozdravljena oba od Titanic
Očenaš - moja razlaga
Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 17. februar 2005 @ 18:25 CET
" Zdaj pa se vprašajva, ali je mogoče Oče naš tudi v peklu?"
Odg: Vsekakor. Gospod je prišel na svet da reši človeški rod. ki bi drugače umrl v smrti večni, in rešil ga je tako, da je premagal peklenske sfere katere so iz onostranstva napadale vsakega človeka, ki je prišel na svet in kateri je odhajal iz tega sveta, zato On drži večno peklenske sfere podjarmene.
V primeru pa, da Gospod ne bi prišel na ta svet in postal človek in s tem osvobodil od peklenskih svetov onostranstva vse tiste, ki v njega zaupajo in tiste kateri Ga ljubijo, se niti en človek smrtni človek ne bi mogel biti rešen. Tako se razume kar je rečeno, da brez Gopoda in njegove intvervencije ni rešitve. Brez Njega se nič ne dogaja, ne dobro ne slabo.
Čeprav je bil človek telesa in kosti, je vseeno hodil skozi zaprta vrata, a nato ko se je pokazal je zopet postal neviden. Drugače se to dogaja vsakemu izmed nas navadnih smrtnikov, ki si tako radi občasno pravimo "da smo Bog". Kajti mi lahko vstanemo samo kot duh, a ne kot telo. Zato je Gospod, ko je rekel da on ni kot nek duh, povedal, da on ni kot vsak drugi človek. Iz tega je povsem razumljivo da je Gospod in Njegovo človeško božansko. Bog-človek.
"Kdor vidi mene vidi Oćeta" (Janezov Evangelij 14, 9).
Da je Gospodovo božansko in Gospodovo človeško ena oseba, je učenje iz vere - sprejeto v celotnem krščanskem svetu, ki se glasi:
" Čeprav je Kristus Bog in človeč, vseeno nista dva (Boga ali Eno ne moreš deliti), ampak je en Kristus, in resnično on je popolnoma eden in edina ena oseba; kot je to telo in duša en človek; tako je tudi Bog in človek en Kristus." To je iz Atanasijevega verovanja.
" Posvečeno bodi tvoje ime."
"katero ime? Očenaš? Jezus? Jezus Kristus?
Džizs Krajst?"
Katero drugo ime?
Odg: Z ozirom da je Kristus Bog, ki ima ime je v tem imenu neizmerna moč in ljubezen. "Kdor koli bo klical ime Gospoda, bo rešen." ( Rim. 10, 13). Pokličite me, in jaz vas bom uslišal, z njim bom v težavahm rešil ga bom in slavil ga bom." ( Ps. 91, 15).
Dobro je v meditaciji ali molitvi prizivati Njegovo ime . Kajti sovražnih, hudič, ne more prenesti Jezusovo ime, tako da smo lahko v času meditacije ali molitve v miru. Meni je osebno ta moč imena pomagala v najtežjih trenutkih, ko nisem več vedel ne kako in kam iz dane situacije. in ko bomo morali oditi iz tega sveta na oni svet, kdo bo šel takrat s teboj Stojči, z menoj? Mogoče Maradži, da naju lepo vkrca na svoj avion in naju lepo popelje čez? Sam ne bi imel nič proti tako dobri družbi, a žal je duhovna realnost povsem drugačna. V smrt ne gre nihče s teboj ( tiste tri dni, ki traja prehod)od tukaj živih na zemlji!
S teboj gre samo On. " Vedno sem s teboj"; te besede obljube se ponavljajo skozi celotno Sveto pismo. Torej sva razčistila okoli imena.
" Daj nam naš vsakdanji kruh?"
Odgo:Za celovit odgovor tega simbola si pobliže oglejva ritual Svete maše, ki je bila od Gospoda ustanovljena, da po njej obstoja vez cerkve s duhovnim nebeškim svetom, torej s Gospodom; zaradi tega je to najsvetejše kar je v božji službi.
Kako ta vez nastaja, na kakšen način, ne razumejo vsi tisti, ki ničesar ne vedo o notranjem duhovnem smislu Besede, Božje, saj vso zadevo vidijo samo zunanje, to je v dobesednem smislu. Notranji pomen Besede, Božje je poznan in se ve kaj pomeni"telo" in"kri" "kruh" in"vino". V tem smislu je"delo" Gospoda vliti Njegovo"telo" dobroto ljubezni, a to isto je tudi "kruh", dočim je " vino" pomeni sprejemanje in vezo.
Iz tega je jasno, da je človek, kadar vzame kruh, ki je delo, povezan s Gospodom s pomočjo dobrote ljubezni do Njega, ki je od Njega prišla; a kadar jemlje vino, ki je kri, da je povezan s Gospodom s pomočjo dobrote notranje vere v Njega katera je od Njega. Moramo pa vedeti, da veza s Gospodom s pomočjo zakramentov večerje nastopi le pri tistih, ki so v dobroti ljubezni in vere v Gospoda, akr prihaja od Gospoda. Pri njih v sveti večerji nastopi veza, pri drugih nastopi prisotnost, in ne vez!
Simboliki kruha in vina sta prastari.
Zunanje gledano sta bila kruh in vino v antiki temelj vsakdanjega življenja. Zaradi tega navadna hrana pogosto predstavlja simbol za duhovno.
Kakor fizično telo razpade brez hrane, podobno tudi duša hira brez duhovnih jedi. V tem smislu so predkrščanski misteriji uporabljali simbole, ki so bili kasneje prilagojeni v krščanskih misterijah. Vzvišene skrivnosti so bile prenesene v prilike, prispodobe. Naravo so tudi videli kot priliko; kot vtis oziroma predstavo o nečem, kar se skriva za njo. Tudi v današnjih dneh je prosec spreminjanja žita v kruh in grozdja v vino najbolj cenjen dosežek kulture.
Kruh in vino smo in ju še vedno pojmujemo kot darilo iz nebes. Grška mitologija ju bogato predstavlja v besedi in sliki. Materialni kruh prehranjuje zemeljsko, začasno telo, medtem ko duhovni kruh gradi in vzdržuje duhovno telo človeka. Pavel v prvem pismu Korinčanom pravi, da je najprej izoblikovano zemeljsko telo in nato duhovno. To je povsem točno. Za duhovno telo potrebujemo božansko vino in božanski kruh.
V grških elizijskih misterijah je boginja Demetra človeštvu ponudila žitna zrna in ga naučila, kako jih vzgajati. Dioniza, boga vina, so pogosto predstavljali na kupah, okrašenega s trto in grozdjem. Za Grke je bilo pitje vina vzvišena tradicija in vino je bilo potrebno piti s spoštovanjem. Pijanost je veljala za barbarsko. Duhovno vino lahko prejmemo le prek posebne notranje usmerjenosti in s polnim razumevanjem njegovih učinkov. Kajti vino izhaja iz sile samega Duha, da bi ljudi notranje očistilo in jih pripravilo na neposredno sprejemanje Duha.
Duhovno vino ima namreč dinamične lastnosti. Zato nova zaveza jasno opozarja, da ne smemo nalivati "novega vina v stare mehove". Preden lahko sprejmemo novo vino, je pomembno, da začnemo s procesom notranjega očiščevanja, transmustacije in prenove. Gre za to, ali je duša dovolj pripravljena, da bi se dvignila, da ne bi po zaužitju vina ponovno padla v zemeljsko in vztrajala v svojem stanju ločenosti. Duhovno vino deluje kot duhovno zdravilo za zdravljenje trpeče duše. Ta lastnost je bila v misterijah vedno poudarjena.
V nasprotju z zemeljskim vinom, ki zamegli um, duhovno vino razjasni zavest. Duhovni kruh ima podoben učinek.Iz opisa čudeža hranjenja množice v Novi zavezi je razvidno, da takega kruha nikoli ne zmanjka in je na voljo, dokler so ljudje , ki hrepenijo po Duhu. Duhovni razvoj brez duhovnega vina in duhovnega kruha ni mogoč. Ena od prilik v Novi zavezi govori o Kristusu kot o resnični, pravi trti in o dušah kot njenih poganjkih.
Bog - vinogradnik jih obrezuje, tako da lahko bogato obrodijo. Bolni poganjki ne morejo sprejeti Kristusovega življenjskega soka za svoj nadaljni razvoj. Zato je prva zahteva " ozdravitev" oz. odrešenje. Ta prilika ponazarja tudi proces očiščevanja in spreminjanja, ki omogoča duhovno rast. To temo vsebuje tudi prilika o svatbi v Kani, kjer Kristus spremeni vodo v vino. Če takole simboličnim zgodbam odgrnemo tančice, nam lahko te zgodbe pomagajo k novim spoznanjem in nas navdihnjejo, da iščemo notranjo pot k Izviru življenja. Potem se lahko nerazumljiva skrivnost spremeni v jasno spoznanje.
" In ne daj, da pademo v skušnjavo."
Odgo: V duhovno skušnjavo padejo samo tisti, ki se preporajajo, saj se duhovne skušnjave bolečine vesti katere povzročajo hudi duhovi pri tistih, ki so v ( Duhovni) dobroti in resnici. Kadar zlobni duhovi podžigajo(sedanje dogajanje v Italiji, kjer fašistična zver vedno bolj dviguje glavo) zlobo , ki je pri človeku, tedaj nastopi občutek tesnobe katera pripada skušnjavi. Človek ne ve od kod to prihaja, saj ne ve za poreklo tega občutka.
Brez izjeme, se pored vsakega človeka nahajajo zlobni in dobri duhovi, to ti govorim iz prve roke: zlobni se "gnezdijo" v zlobnih mislih, a dobri duhovi, obratno. Kadar se zlobni duhovi približajo, taki ljudi podžigajo da se zloba zgodi navzven, a dobri duhovi obratno, naj se zgodi dobro. Od tu v človeku nastopi borba ("reši nas vsega hudega")in konflikt iz katere nastopi v človeku notranja tesnoba, a to je skušnjava.
Iz tega je jasno da so skušnjave povzročene iz peklenske nižje sfere onostranstva, a ne iz notranjega božanskega sveta.
Notranje tesnobe so prisotne tudi pri ljudeh, ki niso v ( duhovnem) plemenitem in resnici, vendar so te tesnobe naravne(egoizem) in ne duhovne. Razlikujejo se po tem, da naravne tesnobe pripadajo za vse svetovne stvari, a duhovne tesnobe na duhovne notranje stvari, stvari srca.
V skušnjavah gre za prevlado dobrega nad zlobnim in zla nad dobrim. Zloba, ki hoče da prevlada se nahaja v naravnem, zunanjimu človeku, a dobro v duhovnem, notranjem. Če zmaga zlo, tedaj prevladuje naravni smrtni človek; če zmaga dobro, tedaj kraljuje duhovni človek. Te borbe se odvijajo s pomočjo resnice vere vzete iz Besede, Božje. Iz te resnice se mora človek boriti proti zlu in neresnici; če se bori iz drugačnh resnic a ne iz te, ne zmaga, ker se v drugih resnicah ne nahaja Gospod. Glede na to, da se borba vodi s pomočjo resnične vere, naj se človek ne spušča v te borbe preden ni spoznal dobro in resnično in od tu pridibil nekaj duhovnega življenja, zaradi tega pa se te borbe ne pojavljajo pri človeku preden ne vstopi v odraslo dobo ( razen v nekaterih izbranih dušah).
V primeru da človek podleže, postane njegovo stanje po skušnjavi še slabše kot je bilo pred tem, saj je zlo v takem primeru pridobilo premoč na dobrem in neresnica nad resnico.
Skušnjave imajo namen da se dobro postavi nad zlobo in resnica nad neresnico, potem da se ojača resnica in da se jo poveže z dobroto, a de se istočasno razprši zloba in zaradi tega neresnica ( katera nastane iz zla). Skušnjave imajo prav tako namen da odprejo v nas notranjega duhovnega človeka, da se zminimizira samolubje in ljubezen do sveta in da ukrotijo preterane ambicije, strasti, katere izvirajo iz teh ljubezni. Ko je to enkrat narejeno, tedaj pride v človeku do razsvetljenja in spoznanja kaj je resnično in dobro, a kaj je neresnica in zloba.
Za človeka v skušnjavi se bori edino le Gospod; v kolikor človek ne verjame da se edino Gospod za njega bori in za njega zmaguje, tedaj sam prenaša samo zunanje skušnjave katere mu nič ne koristijo. Zato v Očenašu:" brani me skušnjavca", kajti to zlo duhovno Bitje ima s svojimi pomagači v onostranstvu in v tustranstvu v nekaterih dušah vsop pomoč ter veliko moč, ki je za vse nas navadne smrtnike premočna na duhovnem področju, da bi se jo lahko čisto sami obranili. Zato pa potrebujemo večjo moč od te; IMAMO JO OD GOSPODA, ZATO JO UPORABIMO, KADAR IMAMO TOVRSTNE TEŽAVE. V teh vodah, ki so bile opisane na dovolj jasen način, ne pomaga pregovor:"Uzdaj se vase in svoje kljuse."
lep večer ti želim,
Miran.
Oèenaš - moja razlaga
Prispeval/a: stojči dne četrtek, 17. februar 2005 @ 19:12 CET
Zanimiva je tvoja razlaga in dopolnitev Očenaša
proti kateri absolutno nimam nobenih pripomb,
ker te izhajajo iz tvojih verjetij,
in tvojih izkušenj z Gospodom,
kot tudi tvojih izkušenj s satanom.
Sam zase vem, da me brani vsa vesoljna Gospodova hierarhija,
kajti sam nisem nikoli okusil kakega hudobnega duha.
Sam niti ne potrebujem kakega simboličnega vina
niti kakega simboličnega kruha-hostije,
kajti Gospod Kristus je ves čas z menoj,
kadarkoli sam to želim. :)
te lepo pozdravljam
---
stojči
Oeenaš - moja razlaga
Prispeval/a: jaka dne petek, 18. februar 2005 @ 21:37 CET
Dragi Titanic.
Najprej bi se vam rad zahvalil , ker ste delili te lepe izkušnje
z mano oz. pozitivkami. Moram vam povedati, da če bi jaz
imel kdaj tako lepe izkušnje in doživetja, ne bi mogel nikoli
več pozabiti na pot, ki me je pripeljala do njh.
Dovolite mi, da se vam priklonim v vsej svoji človekovi
vednosti oz. nevednosti. Čeprav dobro vem, da vi zagotovo
ne potrebujete kakšnega mojega priklona in podobno.
Kaj naj rečem?
Lepo, lepo, lepo in še stokrat lepo!
Ali je bil ta Jezus isti, ki nastopa v Bibliji?
Zakaj pa ne!
Ali je bil ta Buda isti, ki je pred nekaj 100 leti zapustil svoje
razkošno življenje?
Zakaj pa ne!
Ali je ta Krsna isti, ki je prikazan v Giti?
Zakaj pa ne!
Tudi besede Jezusa in vseh ostalih velikih ljudi, so bile
dograditev in oplemenitev že napisanih besed, ki so jih
predhodno že nekateri veliki mojstri načeli.
Same besede so le strojna oprema, ki je usklajena z obdobjem v katerem se pač uporablja.
Duh pa je v bistvu tisti, ki celo stvar osmišljuje.
In če kdo ta duh prepozna in ga zna absorbirati že samo
iz napisanih besed,
Kaj naj mu rečem, kot to da mu želim še veliko tako
veselih let.
Danes je veliko Kitajcev, vključno z mano, ki jim
kakšna revizija kakšne molitve, pomeni več kot dovolj.
S spoštovanjem.
Oeenaš - moja razlaga
Prispeval/a: titanic dne nedelja, 20. februar 2005 @ 09:10 CET
Mislim, da se tu vsi tikamo, vsi smo enaki, iskalci sreče, ljubezni in poti, ki nas bo pripeljala v boljši jutri. Ko vsak pove svojo izkušnjo s tem pripomore drugemu, da se ne išče in čim prej prepozna, da lahko tudi sam naredi isto, kot je oni drugi. Vsak lahko doživi lep dan, lep trenutek in božjo ljubezen, če je le odprt za to. Imeti je potrebno čisto srce, upanje in vero v sebe, v Boga, ki je v njemu, pa lahko dela "čudeže" na tem svetu. Vsak tak "čudež" pa je sad ljubezni, ki ga prežema in se kaže v popolni Božji ljubezni. Torej pojdi z menoj in veseli se življenja in zaupaj.
Pozdravlja te Titanic
Oèenaš - moja razlaga
Prispeval/a: stojči dne nedelja, 20. februar 2005 @ 19:10 CET
Lepe izkušnje si doživela, draga Titanic,
vredne komentarja, pohvala.
Kar škoda, da jih nisi strnila v članek,
da bi bi bile vzpodbuda tudi drugim bralcem,
ker ne vem koliko kaj bralci berejo,
če je preveč komentarjev.
Upajmo, da boš še kaj podobnega doživela
in opisala tu na pozitivkah. :)
lp
---
stojči