Odbor ministrov Sveta Evrope (SE) je letošnje leto razglasil za evropsko leto državljanske kulture. Prizadevanjem, ki v ospredje postavljajo pomen vzgoje in izobraževanja za razvoj in uresničevanje demokratičnih vrednot ter spoštovanje človekovih pravic, se pridružuje tudi Slovenija. S temi aktivnostmi pa naj bi, je na današnji novinarski konferenci povedal minister za šolstvo in šport Milan Zver, dosegli tudi aktivno državljanstvo oziroma večjo aktivnost mladih pri vključevanju v reševanje javnih zadev.

Evropska unija (EU) se bistveno razlikuje od ZDA, saj je v nasprotju z ZDA, kjer gre za talilni lonec kultur, v EU izhodišče kulturna raznolikost. Slednja sama po sebi predstavlja neko vrednoto in jo je treba ohraniti tudi v prihodnje, obenem pa se poskušajo vzpostaviti določene skupne vrednote; kaj je dobro in kaj slabo, kaj je sprejemljivo in kaj ni, je pojasnil Zver. Kot je dodal, je vrednotno strukturo ljudi težko spreminjati oz. je to mogoče le skozi socializacijski proces, zato SE predlaga, da nacionalne države te vsebine vnesejo v šolski proces. Po ministrovih besedah gre za nujno oziroma dokaj potrebno aktivnost, tj. povečati raven demokratične kulture, ki vsebuje tudi demokratično državljanstvo.Pobuda SE za izobraževanje za demokratično državljanstvo je bila dana že pred leti. Nacionalni koordinator Evropskega leta državljanske kulture Mitja Sardoč je pojasnil, da sta odločitvi za vseevropsko kampanjo botrovala dva razloga; na lanskih evropskih volitvah se je pokazalo, da je stopnja participacije med mladimi vse nižja, po drugi strani pa raziskave kažejo na pojav nestrpnosti, tudi med mladimi. Zato sta ključna poudarka participacija oziroma aktivno državljanstvo ter demokratične vrednote.


Odbor ministrov SE je v priporočilu o izobraževanju za demokratično državljanstvo med drugim zapisal, da bi morali na izobraževanje za demokratično državljanstvo gledati kot na izobraževanje, ki vključuje vse formalne in neformalne izobraževalne in učne dejavnosti, tudi tiste v družini, kar posameznikom omogoča, da vse življenje ravnajo kot dejavni in odgovorni državljani, ki spoštujejo pravice drugih. Omenjeni odbor še ugotavlja, da je izobraževanje za demokratično državljanstvo dejavnik družbene kohezije, vzajemnega razumevanja, medkulturnega in medverskega dialoga ter solidarnosti.

V Sloveniji bo eden osrednjih dogodkov evropskega leta državljanske kulture nacionalna konferenca 11. marca. Potekala bo na ljubljanski Pravni fakulteti. Šola za ravnatelje pa je področje državljanske vzgoje vključila tudi v dejavnost Mreže učečih šol. V tem projektu sodeluje osem osnovnih šol, njegovo izhodišče pa je celovit šolski pristop. Pri državljanski vzgoji gre namreč za celovit pristop in sodelovanje vseh učiteljev, saj ne more biti omejena le na pouk pri nekaj predmetih. Izkušnje ene od sodelujočih šol je predstavila ravnateljica Osnovne šole Rodica Andreja Pogačnik Jarc. Kot je med drugim povedala, so med drugim pregledali učne načrte in izločili vsebine, kjer lahko vključujejo cilje državljanske vzgoje. Prav tako je te cilje mogoče vključiti v interesne dejavnosti, pri razrednih urah, različnih projektih, natečajih, delavnicah za starše, itd.

Zver je sicer na novinarski konferenci še dejal, da morajo zahteve po reformah šolstva upoštevati tudi nacionalne tradicije, nacionalne kulture. Ko je govora o izobraževanju za demokratično državljanstvo, to ne pomeni nekega kozmopolitskega koncepta, ampak tudi vključevanje vsebin domovinske vzgoje. Sicer se Zveru zdi nujno, da se v izobraževani proces vključijo tudi vsebine domovinske vzgoje, čeprav ne nujno kot nov predmet. Vendar pa te možnosti ne izključuje.

Vir: www.dnevnik.si