Pozdravljeni,

hvala ti Petra, da si se spominila in napisala našo himno Zdravljico, ki si jo tako redko zapojemo, čeprav ima v sebi tako globoke narodove spravne misli.

Slovenci smo sprt in nesložen narod, nesložnost pa vodi narod v duhovni samomor, ki ogroža preživetje. France Prešeren je bil vizionar in je čutil potrebo, da opomni Slovence na njihove slabe značajske lastnosti in jih usmeri v složnost in spravo. Slovenci smo otožni in jokavi in ko moramo koga napasti, jokamo. Ne gre samo za telesno napadalnost, temveč tudi za duhovno, saj si kot narod kar naprej trpnčimo svoja občutja in se posipamo s pepelom. Vse naše pesmi so otožne in žalostne. Pomilujemo se do onemoglosti in iščemo opravičilo za svojo slabost v neizživetih vzgibih sovraštva, ko zaradi majhnosti nismo mogli nikoli nikogar napasti in premagati, vedno smo bili poraženci, trpeli smo le napade drugih tako v raznarodovalni politike svojih gospodarjev, kot tudi duhovno. Smo delno tudi sodediči avstrijske duše, ki je nevrotična. Skratka ostajamo zvesti svojemu prepričanju o zvestobi svojm principom, ki so tako globoko vkoreninjena v naši duši.

Slovenci smo pošten narod in v poštenosti vidimo svojo čast. Ne pravijo zastonj Italijani, da če v Ljubljani izgubiš uro, najdeš na policiji vrnjeni dve". Vendar tudi ta lepa značajska lastnost poštenosti se počasi izgublja, saj se pojavlja s prihodom globalizacije tudi koruptivnost in nepoštenost nekaterih Slovencev, ki je že kar značilna in se sprevrača v pohlep.

Slovenci smo tudi narodnjaki, pridni, sposobni in delavni. Med Slovenci žal, vlada že nad sto let ločitev duhov. Slovenci smo tudi po tej vojni hudo sprti in ni videti konca tej razcepljenosti in nesložnosti, vsak je v svojih zmotah tako globoko zasidran, da ne vidi ped pred nosom. Zgodovinska resnica se potvarja in služi regeneriranju teh konfliktov. Nekateri narodi se se obnovili po drugi svetovni vojni in zato ne hirajo, znali so se spraviti. Naš narod pa še kar naprej hira in se ne more dvigniti, da bi to presegel z obnovljeno močjo. Naš slovenski narod se premalo zaveda, da je moralno telo in da če hočemo v svoji majhnosti preživeti, potem moramo skupaj držati kot eden, kajti naše notranje spore bodo vedno izkoristili drugi, v našo škodo. Vzgled nam bi morali biti Judje, ki skupaj držijo kot eden in si pomagajo, to jih ohranja, da so preživeli kot visoko civilizirani nomadski narod.

Slovenci se "odlikuemo" po nevoščljivosti in prepirljivosti in ob vsem tem nam manjka medsebojna ljubezen. V velikih usodnih trenutkih smo kot majhen narod bili premalo krat složni, tudi skupne narodne zavesti nismo pokazali. Smo še v fazi pubertetniške nezrelosti, pretepaštva in prelivanja krvi. V vzhodni Sloveniji po 17 uri pojejo v gostilni noži. Takšna nesložnost predstavlja nevarnost duhovnega genocida, poleg tega pa smo še strašansko pohlepni in egoistični, kar je razvidno tudi iz poteka tranzicije, da so si mnogi Slovenci, ki so le mogli veliko nagrabili zase in jim za druge ni mar. Zaradi slabega življenjskega standarda velike večina tako upada rodnost, kar pomeni posebno vrsto narodovega samomora. Ugotavljamo, da je več pogrebov kot rojstev. Ali zremo v lasten konec?

Slovenci smo tudi klečeplazci, saj bi kar najrajše priplezali v Evropo po kolenih in če bi le bilo mogoče, bi Amerikance dali kot svetinje v oltar vsake vaške cerkve in portal vsake občine. S svojim kompleskom majhnosti bi radi služili tujcem in se jim delali lepe, neglede na ceno, ki jo narod plača. Povsod hočemo biti glavni in pričakujemo, da nas bodo vsi poslušali in posnemali in da bomo vsem solili pamet. V socializmu smo se sami sebi zdeli kot središče osončja, dokler nam meteorji iz Beograda niso začeli padati na glave. Zelo smo konservativni in nismo sposobni spregledati svojih napak in preseči starih zamer. Strmimo mirno v samomorilski trend narodove biti. V malem narodu je usoda vsakega posameznika močno povezana z usodo svojega naroda, h kateremu posameznik pripada. Svoje diagnoze si do danes še nisemo postavili in tudi recepta nimamo kako bi to bolezen pozdravili.

Tako-le je prav, da se pogledamo v ogledalo kako izgledamo. Naj povedo kaj še drugi. Pesnik in vizionar France Prešeren je v svoji Zdravljici, ki je postala naša himna kar veliko povedal o nas, le pozorno jo moremo brati.

Tatjana Malec

[ Odgovori na to | # ]