| (Tragikomedija, vsaka podobnost je zgolj naključna)
 Gola je bila, ker je gola morala biti,
morala je piti in goste s šampanjcem vabiti
za zastrtimi žaluzijami ob medlih lučeh,
si ji bral žalost in domovino Ukrajino v očeh.
"Ukrajinka" s sramotilnim pridevkom,
bila je iz javne hiše ali kluba s tujim vzdevkom,
ki je bil celo nekemu politiku všeč
pa tudi ples in pijača ni mu ni bila odveč.
Bila je čista duša, skoraj še otrok.
Padli angel, solza žalostinka, golih rok,
položena je v tabernakelj moške vesti.
Recimo da v več ali manj katoliški deželi živi,
ki jo je sama svetost in pobožnost
pa ne samo to, tudi druge opcije so priložnost
za lažno moralo, vsem ljudem na očeh,
kdo bi si mislil, da se skrivajo resnice v lažeh.
Njena svetla in gladka slovanska koža
se je selila od enega moškega telesa, ki boža
in polzela k drugemu telesu brez gat,
medtem ko je nek politik lizal "mandolat".
Zvijala se je razdeljena po koščih iz nuje,
ki svoje ude na vse strani razvejuje,
se pregiba in lomi pod težo moških teles,
a tistemu zgoraj ni mar za sodbo nebes.
V prvem členu evropske ustave pa piše:
"Človekovo dostojanstvo je nedotakljivo."
Moški seksa sedaj po zakonitih poteh
in "kulturnih" pravilih na slovenskih tleh,
nikakor ne več po prepovedanih členih
s strahom za kazni o moralnih bremenih.
Zmeraj znova se zamenjujejo karte morale,
znotraj politike "biti ali ne biti" so fige kazale.
Z razkrivanjem igric izza temnega zastora
s človeškim mesom iz političnega prostora,
so za zdravljenje psihe s seksom duše zapolnjevale,
da so ob praznini duha s šokom paradoksa zaspale.
Z osvobajanjem odvečnega moškega potu
in drugih produktov, seveda ki so prav na dnu.
V prvem členu evropske ustave pa piše:
"Človekovo dostojanstvo je nedotakljivo."
Novinarji, zapomnite si to!
 Razsule so se stare resnice o morali,
ki jih ni treba jematii več resno, da boste mirno spali.
Miselni naboj se je izpraznil kot urina meh
brez problematiziranja problema v poslanskih klopeh,
da za očetom prihaja zrelativizirani brat,
omejeni slabič in hinavec, ki kaže sicer pokončni vrat.
V prostituciji se počuti dobro, kot bil bi doma,
v postelji s svojo odvečno ženo v seksu gorja,
s spolnostjo po naturi Boga in volji Hudiča,
ki zatiskata drug pred drugim oči in nihče ni priča.
Kar zakon govori pač govori ali molči,
da kdor seksa v troje ima višek svojih moči,
ima denar, slo in oblast, ki mu v telesu gori,
po grupnem seksu v klubu pa sladko zaspi.
Zraste v ženski ta primerek meduze,
ki se v njo z vso silo zapodi zaradi otekle koruze,
na gostiji ostane z ostanki ženskega mesa,
razvratnost, ki se znaša z norostjo sla,
v vrtinich užitkov je luštno, "modus vivendi",
ob Ukrajinki, za nekaj Evrov. Honorar je bedni.
V prvem členu evropske ustave pa piše:
"Človeško dostojanstvo je nedotakljivo"
in jaz sem se zamislila nad tem.
|
NE ZAMUDITE
Ukrajinka
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 8. februar 2005 @ 10:44 CET
Jazna v svoje zaupanje, ki me je pripeljalo po nekem spoznavnem tiru v sirasto vodo v zakisanem bazenu, sem se spomnila na sluz žabjih jajčec v neki stoječi mlaki, ki je zasmrajala okolico in sem si si rekla: "To, je prav to!"
Meje človekove svobode so odgovornost. Da, odgovornost dragi moji. Sprejeti odgovornost pomeni dejanje ustvarjanja moralnega prostora. Če hočete ali ne, etika ponuja to kot edino utemeljenost, ki jo moralnost mora imeti.
Če si izgubil možnost biti moralen, si izgubil tudi možnost, da si oseba. Ta možnost obstaja v globini človeka in je predpogoj za tvojo moralnost na vseh področjih življenja. Osebna morala in družbena etika se enačita. Le duhovno osiromašeni posameznik se udeležuje prostitucije ali seksualnih srečanj posameznih parov ali preprosto grupnega seksa, laže o zakonski zvestobi, preprosto ne more slediti moralnim izzivom družinskega življenja, tak človek je izgubil sposobnost biti moralen in zato tudi ne more biti moralen v svojem delovanju do drugega. Tak človek ne more delovati v javnem življenju, tak človek ne more biti odgovoren za kreiranje politike državljanov preprosto zato, ker je v svojem bistvu amputirana osebnost. Moralna odgovornost je brezpogojna, je nekaj osebnega in neodtujljivega, pripada človeku in je ena najbolj jasnih človekovih pravic in odgovornosti do tistega, ki ti zaupa, da boš moralno in odgovorno ravnal.
Ali lahko politiku, ki se udeležuje svingerske scene in živi svojo intimno sceno na prikrit in hinavski nemoralni način, ljudje zaupajo. Odločno: NE! Kako lahko ljudje zaupamo takemu človeku, da bo odločal in sprejemal pravične zakone, da bo odločal o socialnih vprašanjih, da bo odločal o vojni ali miru, da mu bomo zaupali vojaške skrivnosti v primeru kritične vojne situacije. Takšno držo kot ima tak človek v svoji intimni sferi, v sferi svoje družine, bo imel tudi do tistih, ki so mu zaupali, da bo o njih odločal. Tak človek nima kvalifikacij, da bo odločal o drugih, ker svojo intimno pokvarjenost instrumentalizira tudi v javnem življenju. Življenjska formula takega človeka ali njegov "modus vivendi"je polna nevarnosti, nasprotij in napak, je nezaupljiva in ne more izpolniti obljub in pričakovanj.
Javnost ima pravico, ko gre za javno osebnost, posegati v intimno sfero, ker zasebno delovanje take osebe jasno kaže s kakšno osebnostjo imamo opravka. Njegovo zasebno življenje je tudi kriterij javnega delovanja. Vrednot ne moremo denominirati in jih zrelativizirati, kar pomeni pristati na neko okrnelo in minimalistično držo moralno-etičnih kriterijev. Gospod politik, ti odločaš tudi o mojih človekovih pravicah, družbeni pravičnosti, vojni in miru ter usklajevanju odnosov med posameznimi interesi in potrebami na temelju pravičnosti. Jaz ti že ne morem več zaupati, zato te prosim, da se umakneš iz javnega življenja, ker tvoje zreducirane moralne vrednote, tvoja človeška izpraznjenost, tvoja samozadostnost in sla po posedovanju tako mesa v postelji kot v poslanskih klopeh, tvoja neracionalnost in nezanesljivost in zibanje v ugodju tvoje dekadence, mi ne dajajo nobenega zagotovila, da bi ti premogel nek miselni sistem v dobro ljudi, zame si ti osiromašeni posameznik z izgubo sposobnosti biti moralen.
Prostitucija ni le Ukrajinka, ki moškim ponudja ljubezen za denar, ki ga pobirajo zvodniki, bodoči vojaški turizem in zabava vojakov Nata v slovenskem pristanišču, prostitucija niso le luksuzne dame in gospodje v lepih oblačilih ali pari, ki se medsebojno porivajo in otipavajo, prostitucija je ves kupleraj v območju naše tolerance, ki odpira etična, pravna in politična vprašanja, na katere naj bi javnost odgovorila in postavila neka etična merila, ki naj bi veljala za ljudi, od katerih pričakujemo, da bodo delovali, ko gre za naše interese, zanesljivo in pokončno, dostojanstveno in moralno-etično. Moralno ravnanje ima svojo utemeljitev v resnici in odgovornosti.
Kaj menite vi, bralci?
Tatjana Malec