NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 23-feb
  • Virtualna igra- Atlantova skrivnost

  • sobota 24-feb
  • J. B. P. Moliere: Tartuffe

  • nedelja 25-feb
  • ŠtudenTeater: Radio Ratatata - PREMIERA

  • sreda 28-feb
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sobota 02-mar
  • Komunikacija - Temelj dobrih odnosov

  • torek 05-mar
  • Motiviranje in spremljanje prostovoljcev - Usposabljanje za mentorje in koordinatorje prostovoljcev

  • sreda 06-mar
  • Matej Bizovičar: Brbotanje po skritih kotičkih Ljubljane

  • četrtek 07-mar
  • Gašper Poprijan (tuba) in Mia Kristan (tolkala)

  • petek 08-mar
  • Informativno predavanje z zdravnikom
  • Dan žena z Anjo Hrastovšek

  • sobota 09-mar
  • Ko se ptički ženijo - Gregorjevo

  • torek 12-mar
  • Ana & potniki

  • četrtek 14-mar
  • Blaž Kozjek (pozavna) in Žan Pečenik (evfonij)

  • petek 22-mar
  • Mednarodni festival Čili in čokolada

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Sedem čedes starega sveta 1: Piramide v Gizi   
    ponedeljek, 7. februar 2005 @ 06:24 CET
    Uporabnik: Igor Petek

    * Poučna (spo)znanja, znanost Izmed desetih piramid, ki krasijo Gizo - mesto na zahodnem bregu reke Nil, v bližini Kaira, v Egiptu, so le prve tri piramide smatrane za prvo čudo starega sveta. Keopsova, Kefrenova in Mykerinova piramida, ki so izmed vseh čudes najstarejše in edino ohranjeno čudo starega sveta, so bile zgrajene med leti 2650 in 2550 pr.n.š. Še danes nam ni znano kako so nastale in nasploh o teh čudovitih spomenikih ne vemo veliko. Najpodrobneje nam o gradnji piramid razlaga Herodot, ki si je leta 450 pr.n.š. ogledal Egipt in nato na podlagi pripovedovanj svečenikov in svojih videnj to skrivnost prenesel v svet.

    Najmogočnejša izmed njih je Keopsova piramida, ki je zgrajena iz približno 2,3 milijona kamnov izmed katerih vsak tehta okoli 2,5 tone. Visoka je neverjetnih 145,75 metrov, skozi dolga stoletja pa je izgubila kakšnih 10 metrov svoje višine - vrha in skupno zavzema 13 arov ozemlja.

    Na podlagi številnih predvidevanj, pričanj in raziskovanj je prevladalo prepričanje, da je piramide gradilo kar 100.000 ljudi. Gradili naj bi jih 20 let, vendar samo tri mesece na leto, saj so jim preostalih devet mesecev številne poplave reke Nil povzročale preglavice. Zaradi tega gradnja ni bila možna. Najprej naj bi zgradili cesto, ki jim je olajšala prenašanje kamnov iz libijskega gorovja k Nilu. Gradili so jo okoli 10 let, v tem času pa so izgradili tudi kraljeve grobnice. Naslednjih deset leta so gradili samo piramido. S pomočjo nekakšnih umetno narejenih žlebov po katerih se je prelivalo spolzko blato, so vlekli ali potiskali kamnite kocke.


    Vhod v piramido je s severne strani, v njeni notranjosti pa so številni koridorji, dvorane in hodniki. Ti vodijo do kraljeve grobnice, ki se nahaja v samem osrčju zgradbe. Kraljev sarkofag je narejen iz rdečega granita in je le kakšen centimeter manjši kot vhod v grobnico. Zaradi tega se predvideva, da so ga vanjo postavili, še preden so končali z gradnjo piramide. Najbolj impresiven je ostro izrezan kamen nad vhodnimi vrati, ki je nekaj daljši kot tri metre, visok 2,4 m ter debel 1,3 m. Vsi kamni pa so zloženi tako natančno, da mednje ne gre poriniti niti najtanjšega kosa papirja.

    Večina tega, kar nam je moč izvedeti iz Herodotovih zapisov, je najverjetneje neresnična, saj so znanstveniki izračunali, da je bilo potrebno za izgradnjo piramide precej manj časa in manj delavcev kot razlaga Herodot; prav tako pa trdijo, da za gradnjo niso bile potrebne nikakršne zapletene naprave ter da za delo niso izkoriščali sužnjev. Vsakemu je bilo lahko v čast, da je prisostvoval pri gradnji piramide. Pravijo, da Herodotova zmota ni čudna, saj je bila za časa njegovega prihoda v Egipt piramida stara že 20 let, resnica pa je izginila skupaj z zgodovino. Po najnovejših teorijah pa zavračajo tudi gradnjo piramid za kraljeve grobnice. Pravijo, da so bile zgrajene kot astronomski observatorij, v katerem so risali karte ozvezdij in častili svoje kulte. Vendar pa je za to le malo dokazov.

    Vir: www.svarog.org

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.svarog.org
  • Več od avtorja Igor Petek
  • Več s področja * Poučna (spo)znanja, znanost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/2005020223245375

    Here's what others have to say about 'Sedem čedes starega sveta 1: Piramide v Gizi':

    Bush sees second chance for New Orleans (Reuters) from jazz city and
    devastated the Gulf Coast, President George W. Bush returned to the jazz city and promised [read more]
    Tracked on četrtek, 31. avgust 2006 @ 07:55 CEST

    Lynx's Augustus Hospitalized as a Precaution from Durham, N.C.,
    women's world championship team. Augustus, a former Louisiana State standout, complained of pain in her neck and head before she was [read more]
    Tracked on nedelja, 3. september 2006 @ 03:35 CEST

    drunk campus girls
    drunk yoda drunk milfs drunk *censored*ing [read more]
    Tracked on ponedeljek, 4. september 2006 @ 01:46 CEST

    Study Finds Mercury Fillings Not Harmful from ederal Review
    ederal Review Finds No Scientific Evidence of Harm From Mercury Fillings [read more]
    Tracked on torek, 5. september 2006 @ 16:15 CEST

    Sedem čedes starega sveta 1: Piramide v Gizi | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 3,85 seconds