Širjenje nestrpnosti na spletnih forumih je velik problem, menijo v uradu varuha človekovih pravic, kjer pa zaradi tega niso prejeli še nobene pritožbe.

Širjenje nestrpnosti na spletnih forumih je velik problem, menijo v uradu varuha človekovih pravic, vendar se ga ljudje po njihovem ne zavedamo. V urad namreč doslej zaradi tega ni prišla še nobena pobuda. Po Dragoševem mnenju pa se ne bi smeli osredotočiti na to, kako nestrpnost s spleta pregnati, temveč bi nas morala skrbeti nestrpnost na splošno.

ANONIMNOST SPODBUJA NESTRPNOST

Širjenje nestrpnosti na spletnih forumih zagotovo spodbuja tudi anonimnost, meni pravnik s primorske univerze, ki se ukvarja predvsem s pravico do zasebnosti, dr. Rok Lampe . Vodja oddelka uredništvo portalov v Siolu Franci Valjavec pravi, da se ljudje, ko so anonimni, najbolj odprejo pri ljubezenskih in političnih pogovorih.

Anonimnost pa po Lampetovem mnenju ni opravičilo za širjenje nestrpnosti. Če je neko dejanje, na primer širjenje nestrpnosti, protiustavno ali kaznivo, ga je treba ustaviti in storilce identificirati. "Interes javnosti prevlada nad zagotavljanjem anonimnosti," pravi Lampe in dodaja, da morajo ponudniki interneta ali administratorji forumov zahtevane podatke izročiti policiji. "Takšna logika velja za vse zbirke podatkov," pravi Lampe.


REGULACIJA IN CENZURA - DA ALI NE?

"Spletni forumi so namenjeni izražanju mnenj o neki temi. Če administratorji za sodelovanje v forumu postavijo določena pravila, zunanja regulacija ni potrebna," meni Valjavec. Pojasnjuje namreč, da se morajo vsi, ki sodelujejo v njihovih forumih, strinjati z vnaprej določenimi pravili. Kljub temu se pojavijo tudi uporabniki, ki širijo nestrpnost. Siolovi administratorji jih opozorijo, naj nehajo, sporna sporočila pa odstranijo s foruma. Po Lampetovem mnenju je določena regulacija spletnih vsebin nujna, vendar pa je vprašanje, ali na nacionalni, evropski ali celo svetovni ravni. "Tisti, ki bodo želeli nestrpnost razširjati prek spleta, se bodo zatekli v bolj eksotične države, ki tega področja nimajo urejenega," pravi Lampe. "Če bi vsi govorili, kar želijo, bi bil kaos," pojasnjuje in pravi, da se svoboda govora nekega posameznika konča tam, kjer začne kršiti ustavne pravice tistih, na katere se ta govor nanaša. "Sem proti močni cenzuri na spletu," pravi dr. Srečo Dragoš. Po njegovem namreč ni težava le spletno širjenje nestrpnosti, temveč splošna nestrpnost. "Predsodke imamo vsi, vendar postanejo problematični šele takrat, ko jih na kakršen koli način javno izrazimo in s tem vplivamo na druge," pojasnjuje. Po njegovem je v Sloveniji najbolj pereče javno izražanje predsodkov in s tem širjenje nestrpnosti na spletnih straneh inštitucij, na primer političnih strank. Te bi po njegovem morale nestrpnost z opozarjanjem pomirjati, ne pa je širiti ali spodbujati.

Vir: www.dnevnik.si