Kličem te dež v imenu moje žalosti!
V čevljih voda.
V očeh voda.

Zemlji odtrgan sadež v zračni preji
je postal popotnik zelene tišine
skoz barvitost in vonjave tega sveta.

Ko je sončni zaton pogledal za goro
je razžarjal svojo minljivost,
ki ločuje telesa kar jemlje.

Moja roka je ranila sadežu cvet.

...o0o...