Ko sem zjutraj prebrala najnovejšo objavo Maitreje, sem se odločila, da bom razmislila o tej temi in nekaj zaključkov, do katerih sem prišla, želim deliti tudi z vami:

[Maitreja meni, da bi vse svetovne religije morale prevzeti odgovornost za trpljenje na svetu. Namesto da bi učile o odrešenju, ustvarjajo ječo okvirov. Ustvarile so spore in ljudi s predsodki. ]

Prelaganje odgovornosti na drugega nikakor ni znak modrosti. Vsakdo, ki je duhovno realizirana oseba ve, da mora vsakdo sam prevzeti odgovornost za svoje napake. Učiti ljudi, da so religije odgovorne za njihovo trpljenje, ni preveč modro. Religija ne more ustvariti spore med ljudmi, ljudje sami ustvarjajo spore med seboj, kadar religijo uporabljajo za svoj sebičen namen.

[Toda vse to se bliža koncu. Od sedaj naprej bodo izobraževalne ustanove pomagale ljudem odkrivati, od kod prihajajo ideje in misli, da smo vsi povezani z Vsemogočnim in da ne potrebujemo svetih spisov, da bi zmogli spoznati svoj resnični jaz. ]

Sveti spisi so pričevanja oseb, ki so govorile o Bogu. Te osebe so imele svojo lastno izkušnjo o Bogu, bodisi zunaj (prisotnost Boga ali njegovih poslancev tukaj na zemlji) ali znotraj (realizacijo Boga v srcu). Zakaj tega ne bi potrebovali? Zakaj pa potem potrebujemo zdajle tale članek, ki je izšel na pozitivkah?

[“Meni najbližji in najdražji,” pravi Maitreja, “so tisti, ki opravljajo svoje delo, ne da bi pričakovali nagrado. Podobno velja za tatu. Zakaj? Zato ker opravlja svoje delo, ne da bi vedel, kakšen bo rezultat. Zadovoljiti mora svoje temeljne potrebe in zato ravna na edini način, ki ga obvlada. Nikomur ne namerava storiti nič žalega. Tudi mojega imena ne kliče. ]

Tudi tukaj vidim prelaganje odgovornosti na drugega. Kdo je odgovoren za dejanja tatu? Tako kot ostali pošteni ljudje opravljajo svoje temeljne potrebe na pošten način, jih tat na nepošten način. Bistvo pa je, da oboji zasledujejo svoj lasten sebičen interes, le da ene v družbi preganjajo, druge pa ne. Za Boga sta obe dejanji enako sebični, torej smo tatovi vsi. Tudi, če ne pričakujemo nobene nagrade, to ne pomeni, da nismo tatovi. Biti tat, pomeni nekomu nekaj ukrasti. Kdo je lastnik vsega? Komu krademo? Če nekdo poseduje neko stvar in mi jo da, potem nisem tat. Že vrabci na strehi pa čivkajo, da nismo ničesar prinesli na ta svet, torej?

[Najdlje od Mene so svetniki in guruji, ki so se odrekli vsem življenjskim dolžnostim in odgovornostim. Svoj um so ogradili pred resničnim življenjem, vse dneve in noči pa iščejo Boga in hrepenijo po tem, da bi Ga spoznali, da bi odkrili, kje biva – nekje v nebesih. Navzven delujejo duševno zdravi in umirjeni. Znotraj njih pa vlada kaos, ko v sebi jočejo v obupanem iskanju Boga.” ]

Verjamem, da obstajajo osebe, ki so se odrekle dolžnostim in odgovornostim. Toda to niso niti svetniki, niti guruji. Svetniki so vedno svetniki in spoznamo jih po njihovem delovanju in lastnostih, zato jih tudi imenujemo svetniki. In kot sem že zgoraj povedala, nikoli ne bežijo pred odgovornostjo. Guruji so učitelji, toda oni so lahko različnih nivojev. Moj prvi guru je bila moja mama, moji naslednji guruji so bili učitelji v šoli in tako naprej. Pridati slabo konotacijo svetnikom in gurujem kar vse povprek, je zelo krivično. Kaj pomeni ograditi um pred resničnim življenjem? Kaj pa je resnično življenje? Če nekdo išče Boga, to ni nič slabega, če joče za njim, je še toliko bolje in to je veliko bolj »resnično« življenje, kot tekanje za materialnimi dobrinami. Zakaj je resnično? Zato, ker je Bog edina in absolutna resničnost.

[Politiki so zbegani, saj ljudi ne morejo nadzirati z ideologijami. Toda verske avtoritete se najbolj zanašajo na moč, saj verjamejo, da “obstaja samo ena pot, ki vodi v nebesa”. Kako živijo verski voditelji? Kakšen je njihov življenjski slog? Spominja na življenjski stil kraljev: palače, letala in neprebojni avtomobili. Krišna je živel v koči. To je prava svetost. Podobno danes tudi Sai Baba spi v majhni sobi v preprosti postelji. ]

S tem, kako nekdo živi navzven, lahko spoznamo le del njegove osebnosti, ne moremo pa ga soditi izključno samo po tem zunanjem videzu. Ko je Krišna živel v koči, je bil Bog. Preslepil je celo Brahmo, najvišje inteligentno bitje v univerzumu, ki je mislil, da je Krišna navaden pastir. Krišna je bil Bog tudi, ko je živel svoje kraljevsko življenje, v kraljevskih palačah s svojimi kraljicami. Če nekdo spi na navadni žimnici, je lahko berač ali pa svetnik. Prav gotovo pa ga spanje na žimnici ne bo naredilo svetnika. O tem, kaj je prava svetost bi tukaj trajalo predolgo.

[“Lažni preroki, ki jih obkrožajo pomp, formalnosti in telesni stražarji,” pravi Maitreja, “so nedostopni ljudem.” V preprostem življenju med ljudmi bi bilo vse to nepotrebno. Pravi glasniki skupaj z ljudmi obdelujejo zemljo, jedo z njimi, jih zdravijo in jim pomagajo. Ostali pa so se oddaljili od Jezusovega nauka. ]

Pravi glasniki lahko tudi obdelujejo zemljo, ampak zemljo obdelujejo tudi navadni ljudje. Nekateri glasniki zdravijo ljudi in jim lajšajo trpljenje, ampak zdravijo jih tudi zdravniki. Vse to je samo delo na posledicah. Pravi glasniki ljudem pomagajo, ampak na popolnoma drugačen način. Pravi glasniki ljudem pomagajo odpravljati vzroke trpljenja in bolezni. Pravih glasnikov ne zmoti ne vas, ne mesto, ker pomagajo tam, kjer je potreba.

[Mnogi cerkveni vodje pa se javno vendarle vse bolj zavzemajo za ljudi. Politike pozivajo, naj se osredotočijo na moralno in duhovno dimenzijo. Kajti če zanemarjamo ti dve dimenziji, zagotovo nastopi kriza. “Tisto, česar verski voditelji niso želeli opraviti, bodo morali sedaj,” meni Maitreja. Prej ali slej bodo zapustili svoje palače in začeli živeti v preprostejšem okolju, saj je preprostost zelo pomemben dejavnik, s pomočjo katerega “ohranimo stik z Gospodom v srcu”. Ta trend se bo pokazal tudi pri mnogih bogatih ljudeh, ki bodo svoje presežke začeli deliti z drugimi. ]

Verski voditelji lahko opravijo samo toliko dela, kolikor je visoka stopnja njihove čistosti in realizacije Boga. Če želiš pomagati drugim, moraš najprej pomagati sebi. Edino pravo učenje, ki lahko pomaga, je lastni zgled in lastna realizacija. To je edina moč, ki deluje. Vse ostalo je teorija in teoriji ljudje ponavadi ne sledijo. Ne verski ne kateri koli drugi voditelji pa ne morejo opraviti tistega dela, ki ga mora opraviti vsak sam. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!

[Čeprav je Bog vsepovsod, se posamezniki vse bolj začenjajo zavedati, da je Boga možno izkusiti v srcu. “Boga ni na nebu,” uči Maitreja, “Bog je v srcu.” Ko je um v tišini in osvobojen dogmatičnih pogledov, bo zmožen sprejeti resnico.]

Bog je vsepovsod in tudi v srcu. Nekdo Ga lažje vidi v naravi, nekdo Ga lažje vidi v srcih drugih ljudi, nekdo Ga lažje vidi v svojem srcu. Zakaj Boga ne bi bilo na nebu? Saj je povsod. Toda realizirati Boga povsod je za omejenega (človeka) težko, zato se ljudem predlagajo različni procesi, skladno z njihovo različno naravo. Zakaj bi moral biti pravilen le en proces? Kadar religija nagovarja svoje vernike in pravi, da poučuje edini pravilen proces, to ni nič narobe. Tudi druga religija pravi, da uči edini pravilen proces. Gre samo za to, da ena religija nagovarja ene ljudi, to je tiste, ki jim je ta proces pisan »na njihovo kožo«, druga pa svoje. Prav gotovo obstajajo ljudje, ki jim je nauk, ki ga predlaga Maitreja bolj blizu, kot kateri drug. Vedno kadar je potreba po določenem procesu, Bog pošlje nekoga, ki ta proces uči.

[ “Samouresničitev je uresničenje Boga.” Mojstrov nauk vas spodbuja, da bi pogled usmerili navznoter. To ni povezano z religijo, politiko ali kakršno koli ideologijo. ]

S to mislijo Maitreje sem se ukvarjala najdlje. Kaj pomeni, da je samouresničitev uresničenje Boga? Bog je resničen že od nekdaj in kot Njegov del sem tudi jaz resnična že od nekdaj. Zato ne more biti govora o kakršnem koli uresničenju. Se pa strinjam, da pogled navznoter nima nobene zveze z religijo, politiko in ideologijo ampak le toliko časa, dokler ne začnemo v sebi iskati Boga. Potem pa to definitivno je religija. V tem ne vidim nič slabega.

[“Vse religije sveta temeljijo na osebnih izkušnjah prerokov, gurujev in svetnikov. Ljudje, ki jim sledijo, bodo neizbežno trpeli – ker ne sledijo svojemu Jazu. Ko zaprete oči in dovolite nekomu drugemu, da vas vodi, se boste neizbežno spotaknili. Vsi imamo svobodno voljo. Kadar ta svobodna volja ne deluje ali je zavedena,” pravi Maitreja, “potem Gospod posreduje.” ]

Vsi ti preroki, guruji in svetniki so sledili svojemu Jazu! Zakaj bi tisti, ki jim sledijo trpeli? Vsi ti svetniki in guruji jih bodo naučili slediti Jazu. Nič ni narobe v sledenju, gre samo za to, koga slediš. Če slediš nekoga, ki je tudi sam slep, potem se lahko zgodi, da oba padeta v prepad. Če te nekdo namenoma vodi v prepad, potem mora tisti pred tabo najprej v prepad, saj ga ti samo slediš. Če on ne bo šel v prepad, tudi ti ne boš šel, ali ne? Da bi nekomu sledil, moraš to narediti prostovoljno, to pa obenem pomeni, da slediš tudi sebe. Svobodna volja nam je bila dana od Boga in te svobodne volje nam Bog nikdar ne vzame. Če bi nam jo vzel, potem bi mi bili samo mrtva materija. Gospod vedno posreduje v skladu z našo svobodno voljo. Če želimo biti ogoljufani, nam bo to tudi omogočil.

[Mnogi učitelji in guruji so propadli zaradi svoje navezanosti na različne moči, ki so se skozi njih izražale kot rezultat naravnega razvoja ali kot Božja milosti. Maitreja meni, da smo izgubljeni, če skušamo takšno moč pripisati sebi, se z njo poistovetiti, namesto da bi razumeli, da je vsak človek nesmrtni Jaz in da ta moč pripada Bogu. ]

Pravi učitelj ali pravi guru nikoli ne propade.
Nevarnost, da pademo, vedno obstaja, v vsakem procesu in v vsaki religiji. Vsaka pot v sebi skriva preizkušnje, včasih v obliki trpljenja in včasih v obliki uživanja. Navezanosti na vse, kar nisem Jaz, ni mogoče odpraviti kar naenkrat . Zato potrebujemo ob sebi nekoga, ki je to pot že prehodil in nam lahko pri takih padcih stoji ob strani in pomaga. Vsi imamo izkušnje, da velikokrat potrebujemo prijatelja, ki nam pomaga in nas izvleče iz težav, iz katerih se bi sami težko izkopali. Zato je sklicevanje samo na lastno moč in samostojnost lahko tudi nevarno. Temu in samo temu so tudi namenjene institucije, ki združujejo ljudi, ki hodijo po isti poti k cilju, da si medsebojno pomagajo in se vzpodbujajo.

[To je zelo težavna preizkušnja in tudi dandanes se življenja mnogih sledilcev, ki se istovetijo s svojim gurujem ali učiteljem, “raztreščijo”, ko njihov učitelj ali guru postane navezan na materialne, mentalne ali duhovne moči. Eni pričnejo kopičiti bogastvo, drugi zlorabljajo um in ljudi mentalno vklenejo, s tem pa mednje vnašajo delitev in nestrpnost. Nekateri pa se navežejo na oblast in jo pričnejo zlorabljati, namesto da bi spoštovali svobodo vsakega posameznika. Maitreja meni: “Tudi če ste dosegli že visoko raven razvoja, ne smete reči: 'Jaz sem Bog.'. Preprosto lahko rečete le: 'Sem Božji glasnik.'.” ]

Obstajajo goljufi in obstajajo pravi učitelji. Eni in drugi so potrebni in vsi so poslani od Boga. Vsi ljudje imajo svobodno voljo, da izberejo. Iskreni iskalec se bo od enih učil, kaj je prav in od drugih, kaj je narobe. Pri vsej stvari gre samo za to, kdo sem jaz in kaj si želim. Vse ostalo je kristalno čista stvar, popolna v sebi in za mojo večno dobrobit. Gre samo za mojo lastno odločitev, kako bom uporabila svobodno voljo, ki mi je bila dana od Boga!

[ Odgovori na to | # ]