Tudi letošnji svetovni dan človekovih pravic, 10. december, so v Sloveniji obeležili z različnimi aktivnostmi, s katerimi želijo organizatorji opozoriti na varovanje človekovih pravic. Tako ljubljanska Pravna fakulteta in Amnesty International (AI) Slovenije sta pripravili okroglo mizo o humanitarnih razmerah v sudanski pokrajini Darfur, v Izoli je potekala akcija z naslovom Hiša človekovih pravic, že v četrtek pa so v okviru projekta Oblike nestrpnosti v Sloveniji v etnografskem muzeju na Metelkovi ulici v Ljubljani odprli razstavo z naslovom Jara kača nestrpnosti. Ombudsman Matjaž Hanžek si ob dnevu človekovih pravic želi, da bi se Slovenija glede odnosa do nestrpnosti res zgledovala po Evropi.

Kar pomeni, pravi varuh človekovih pravic, da na političnem prizorišču, recimo v državnem zboru, ne bo prostora za nestrpne izjave do različnih manjšin. Če pa se bo to vseeno pojavljalo, Hanžek upa, da bomo tudi v Sloveniji ravnali enako kot v Evropi in odločno rekli ne. Poleg tega ombudsman meni, da bi morali biti vsi ne le bolj strpni, ampak tudi občutljivi do težav drugih ljudi. Še posebej to velja za tiste, ki imajo večjo moč, saj lahko prav ti naredijo največ.



Projekt Oblike nestrpnosti v Sloveniji, ki so ga v uradu varuha človekovih pravic pripravili ob desetletnici delovanja ombudsmana in kot obeležitev dneva človekovih pravic, je nastal kot odziv na naraščajoče in vedno hujše oblike nestrpnosti do manjšinskih skupin, ki zaradi tega živijo vedno težje in slabše. Projekt zajema sklop dogodkov, ki se bodo zvrstili do 30. decembra, kot rečeno, pa so v etnografskem muzeju že v četrtek odprli razstavo z naslovom Jara kača nestrpnosti, v kateri je zajeto obdobje od osamosvojitve do danes. Razstava prikazuje, kako so se gostila sovražna dejanja in kakšen učinek so imela na skupine, proti katerim so bila uperjena.

V sklopu razstave bo prikazan tudi dokumentarni film z naslovom BRČV 2004, ki prinaša pričevanja ljudi, ki so bili tarča nasilja v javnosti - lezbijke, Afričana, Romkinje, aktivista, lastnika gejevskega kluba in igralca, ki je igral geja v TV nadaljevanki. Danes bodo v KUD France Prešeren odprli razstavo z naslovom Kalejdoskop gibanja, ki bo v dokumentarni obliki prikazala delovanje aktivistov proti vsem oblikam nestrpnosti in izključevanju od leta 2001 do 2004. Razstavljeni bodo plakati, letaki, fotografije in video materiali, ki so nastali kot pričevanja o dogodkih. V ponedeljek pa bo na Metelkovi še okrogla miza o nestrpnosti med skrajnim in normalnim.

Na okrogli mizi z naslovom Humanitarna kriza v Darfurju v Sudanu bodo danes na Pravni fakulteti razpravljali o razmerah v tej pokrajini in razlogih za nastali položaj, pogovarjali pa se bodo tudi o možnih ukrepih mednarodne skupnosti, ki bi bili potrebni za zagotovitev miru in varnosti vsem prebivalcem Sudana. Med drugimi bodo gostje okrogle mize profesor Ljubo Bavcon, vodja Urada Visokega komisariata ZN za begunce v Sloveniji (UNHCR) Gregory Garras, poročevalec časopisa Delo za Sudan Boštjan Videmšek in generalna sekretarka slovenskega AI Nataša Posel.

V Izoli pa pripravljajo akcijo z naslovom Hiša človekovih pravic - od desetih do desetih za človekove pravice mladi aktivisti AI Slovenije iz Kopra, Pirana in Izole. V hiši bodo predstavili aktivnosti za človekove pravice, saj si želijo večje prepoznavnosti aktivnega dela mladih v okviru AI ter širjenja kulture aktivnega zavzemanja za človekove pravice. Tako bodo med drugim pisali apele, podpisovali peticije, izdelovali voščilnice za zapornike vesti, izvajali simbolične akcije, ustvarjali v različnih delavnicah in prisluhnili zgodbam aktivistov za človekove pravice.

Podobno kot prejšnja leta bo dan človekovih pravic obeležila tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Skupina predstavnikov sindikata se bo tako ob 12. uri zbrala na polurni mirni manifestaciji pred državnim zborom, s katero bodo simbolično opozorili, da so tudi delavske pravice sestavni del človekovih pravic. Letos bodo sicer opozorili na kršenje pravic delavcev z zvezi s poklicnimi boleznimi, s to problematiko pa bo delegacija sindikata, ki jo bo vodil predsednik Dušan Semolič, po manifestaciji seznanila tudi predsednika parlamenta Franceta Cukjatija.

Svetovni dan človekovih pravic obeležujemo 10. decembra, ker je bila na ta dan leta 1948 v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic. Slednja naj bi predstavljala skupen ideal vseh ljudstev in narodov z namenom, da bi vsi organi družbe in posamezniki razvijali spoštovanje teh pravic in svoboščin ter zagotovili njihovo splošno priznanje in spoštovanje.

vir: www.ljnovice.com