|   Moje osebno prepričanje je, da nihče nima pravice žaliti, omalovaževati, poniževati, podcenjevati kogarkoli. V nobenem primeru. Ker si to svoje prepričanje lahko nekam vtaknem, sem poskušal razmišljati, zakaj sem temu maltretiranju podvržen kljub temu in kaj lahko storim.
Seveda se lahko umaknem s foruma /iz življenja malo težje/, lahko ga na gobec /na forumu malo težje/, še kaj podobno ustrahovalnega pač, ampak to bo le sproščanje moje jeze, ta na drugi strani me bo še vedno žalil, če bo upal seveda. Kaj pa lahko storim, da se bo spremenil in ne bo več čutil potrebe po maltretiranju?
Moje čisto osebno mnenje je, da je najboljša obramba iskrenost in verodostojnost /moja seveda/. Jaz sem tak, drugi je drugačen, tretji je sploh drugačen... vsi smo različni... v mišljenjih in dejanjih.
Človek, ki za svojimi prepričanji stoji z besedo in dejanji /če le te ne posegajo v pravice drugih/ tudi takrat, ko naleti na nasprotovanje /moje ali kogarkoli/, je deležen mojega spoštovanja in mi niti na misel ne pride, da bi ga recimo žalil.
Če pa so nekoga polna usta ljubezni do sočloveka dokler mu kimam, ko pa se ne strinjam z njim me pa pošlje v kurac ali mi reče da sem idiot, ki nima pojma, lahko pričakuje marsikaj /odvisno, do kam se spustim jaz/.
Če mi nekdo razlaga o razsvetljenju, zraven pa užaljen popizdi, ko podvomim v njegove besede, je izgubil kredibilnost pri meni. In tako še kar naprej.
Človek, ki svoje prepričanje živi /če z njim ne škoduje drugim/, bo deležen mojega spoštovanja ne glede na to ali se z njim strinjam ali ne.
Kritika mojega prepričanja, pa čeprav žaljiva ali ponižujoča, je vsekakor dobrodošla, če sem dovolj pameten. Predstavlja namreč priložnost, da malček revidiram sam sebe in vsaj preverim, kje brcam v meglo, če že in poskušam kaj narediti na sebi. To je pa potem že iz ene druge pravljice.
en_bk
|
NE ZAMUDITE
O soočanju prepričanj...
Prispeval/a: titanic dne torek, 2. november 2004 @ 09:23 CET
Tale tvoja pravljica, ravno ni primerna za Pozitivke, ali pa tudi je. Me je kar malo zmotila. Res ima vsak svoje prepričanje, zato se lahko drug od drugega tudi učimo in duhovno rastemo, lahko se zavedamo napak drugih, da nam ni potrebno delati svoje in se na svojih učiti. Mislim, da ni potreba tako ostrih, vulgarnih besed, da človek pove, da je jezen, zagrenjen ali morda celo rahlo nesramen. Besede imajo moč in so se me dotaknile, čeprav se zavedam sama, da je to moja meja in sem sama dovolila, da se me te besede dotaknejo. Vsak ima pravico povedati kar želi, vendar mislim, da moramo biti drug do drugega toliko uvidevni, da jih ne žalimo s svojim obnašanjem.
Človek ni koš za smeti.
Človek, ki žali in ponižuje sam trpi, to vem in čutim s tvojega pisanja. Tudi sam to veš, ker dovoliš, da te drugi žalijo. Tako sem tudi sama dovolila, da sem ob tvojem pisanju se počutila neprijetno, vendar sem se že takoj naslednji trenutek zavedala, da si to ti in mi ni treba, da me tvoj žulj na nogi boli.
Sprejmimo ljudi, ki so drugačni kot smo mi z ljubeznijo, dovolimo jim, da trpijo, ker iz tega dobijo izkušnjo in zrastejo. Dajmo jim izkušnjo in priložnost. Vsak ima pravico biti tak kot je, seveda ne na našo škodo. Sami pa se moramo zavedati, da smo drugačni in nam tega ni treba....
Drugih ne moremo spreminjati, spreminjamo lahko le sebe in svoj pogled na stvari. Na druge lahko vplivamo, da se spremenijo tako, da s svojim obnašanjem pokažemo in smo jim vzgled, pokažemo, da znamo biti srečni, ker se obnašamo drugače.
Pa še to dragi prijatelj: človek, ki je v temi, brca v meglo, tisti, ki je v svetlobi ne bo "kr neki" brcal, ker tega ne bo potreboval. Bo brcnil v nekaj, kar bo videl in vedel, da se izplača zanj in bo dobro zanj in za druge tudi.
Pozdrav, Titanic
O soočanju prepričanj...
Prispeval/a: Radovedni dne torek, 2. november 2004 @ 09:43 CET
z eno besedo, ti si car. Toliko modrosti v enem samem prispevku, toliko življenskih resnic o medčloveških odnosih, bi sicer večkrat pričakovali na teh Pozitivnih straneh, ampak tudi to zadostuje...
...komunikacija je bistvo človeškega obstoja in človekovega razvoja od dojenčka naprej. Človek ni samo GENETSKO bitje, ampak je tudi SINGETSKO, torej mora živeti v družbi s soljudmi, da bi preživel. Življenje pa si urejuje ravno s komunikacijo.
Človeštvo si torej lahko uredi življenje kot pekel ali kot nebesa, a to je vse odvisno od načina, kakšno komunikacijo razvija med seboj in kako vzgaja mlade rodove, ki prenašajo kulturo komuniciranja naprej.
Način komuniciranja se oblikuje torej že od otroštva, ko starši neverbalno, s svojo nežnostjo ali surovostjo predajajo prve znake INTERAKCIJE, tj. PRENOSA čustev, znanja, razmišljanja z ene osebo na drugo. V kolikor je oseba nežna, plemenita v odnosu do otroka, bo ta po vsej verjetnosti širil med ljudi občutene sladkosti življenja. V kolikor so leta otroštva prestana v nasilju in pretepanju, je velika možnost, da bo širil med ljudi agresijo in morda bo celo ubijal. Navadno rečejo : "Kar se janezek nauči, to Janez zna." Verjetno ti tvoji sogovorniki na FORUMU niso imeli prav lepega otroštva...ali pa so imeli preveč negativnih izkušnj z ljudmi.
Brez človeške komunikacije se tudi človek razvije v nekaj drugega (primer volčjih deklic). S komunikacijo človek izmenjuje zavedne in nezavedne vsebine svoje duše, prenaša izkušnje iz roda v rod in ustvarja zakladnico kulture...ustvarja civilizacijo...
...in tu si zadel bistvo en_bk...od načina komuniciranja je odvisna tudi narava medčloveških odnosov. Način komuniciranja pa je lahko POZITIVEN ALI NEGATIVEN, kar nenehno preizkušamo tu na Pozitivkah, lahko je morda tudi mešan ali samo nevtralen, ampak navadno se mi zdi, da se ljudje v komunikaciji obnašajo v skladu z enim ekstremom. V kolikor ga mešajo pride do situacije, ki jo opisuješ : .....ko si mu prikimaval, je bilo vse v redu, ko si mu povedal kritično mnenje, si bil vse drugo kot človek...ljudje so hitro prizadeti, ni kaj...torej moje mnenje je, da POZITIVNA KOMUNIKACIJA ne more prizadeti nikogar in to je način, kako si lahko izmenjujejmo mnenja, da dobimo POVRATNO INFORMACIJO o našem načinu razmišljanja. Tako sem jaz občutil tvoja razmišljanja en_bk, ko praviš : "Kritika mojega prepričanja, pa čeprav žaljiva ali ponižujoča, je vsekakor dobrodošla, če sem dovolj pameten. Predstavlja namreč priložnost, da malček revidiram sam sebe in vsaj preverim, kje brcam v meglo, če že in poskušam kaj narediti na sebi."
Moje mnenje pa je, da je vseeno bolje, če si ljudje povemo stvari, na sprejemljiv pozitiven način, saj se s tem naučimo izmenjevati mnenja. Vsaka žaljivost ali poniževanje lahko vodi v bolj ali manj resne konflikte, kjer je izid nepredvidljiv.
In pozitivna komunikacija je po mojem mnenju, edina prava pot človeštva v prihodnosti, v kolikor želi doseči nekaj človečnega, humanega...v kolikor želi rešiti bedo, mizerijo, ki jo ustvarja s svojo destruktivno naravo...ena teh plati destruktivne narave je tudi pošiljanje ljudi "v kurac", kot ti to lepo praviš v prispodobi, dragi en_bk...
Ljudje se kregajo nenehno, imam občutek, da so večkrat v konfliktih kot ne...in venomer se sprašujem, kaj povzroča ta konfliktna stanja....kaj bi bilo potrebno storiti, da bi se ljudje imeli radi in da bi sodelovali, saj je takrat UČINKOVITOST 100x VEČJA in vsi pridobijo, nihče nič ne izgubi .......poglejmo strari rek : "V slogi je moč".
Kakor hitro pa želi nekdo nekaj doseči na račun drugega, pride do konfliktov in raznih rešitev, ki so pogosto tudi nasilne.
Če se ljudje kregajo in maltretirajo eden drugega, se dokazujejo, tekmujejo med seboj, se zmerjajo, pretepajo, ubijajo...le kažejo svojo primitivno naravo, pravzaprav jo spustijo na dan, lahko brez kontrole ali s kontrolo. Ta primitivna "žival", je že v vsakem človeku, vprašanje je le, koliko jo je uspel človek obvladati, koliko je uspel sebe nadgraditi in vzpostaviti kontrolo nad sabo, da mu ne udarja na plano..."žival" je del človeka, ki mu narekuje "živalsko obnašanje", to je obnašanje brez kontrole, kjer naj bi človek zadovoljil vse prvinske nagone, ravno v skladu z njihovo potrebo po zadovoljitvi. V kolikor človek te "živali" ne uspe obrzdati (in kar preveč ljudi je takih) ali je ne skanalizira v ustvarjalnost, utegne postati hudo nevarna.
"Žival" predstavlja neprecenljive zaloge energije, le v pravo smer jo je treba obrniti. To pa je po mojem mnenju možno ustvariti le s pozitivno komunikacijo, KI SE JE KOT ŽLAHTNA KULTURA RAZŠIRILA PO STRANEH POZITIVK. OHRANIMO JO. Zato bom dal tvoje besede v okvir, ker se globoko strinjam s teboj dragi en_bk : MOJE OSEBNO PREPRIČANJE JE, DA NIHČE NIMA PRAVICE ŽALITI, OMALOVAŽEVATI, PONIŽEVATI, PODCENJEVATI KOGARKOLI. V NOBENEM PRIMERU.
Lep pozdrav tebi en_bk in mnogo lepih trenutkov ti želim v prijetnih pogovorih s pirjetnimi ljudmi,
Radovedni
O soočanju prepričanj...
Prispeval/a: Miran Zupančič dne torek, 2. november 2004 @ 13:34 CET
Čim bolj bomo duhovno rasli, tem manj se bo treba bojevati. Svoje boje bomo bomo izbojevali veliko lažje, ker bomo videli dobro plat stvari. Takrat se bo naša duša dvignila nad ustvarjene reči tega sveta. In če dobro opazujemo svojo dušo, ugotovimo neverjetno dejstvo, da se navsezadnje, vse kar so nam mogli reči, sploh ni dotaknilo naše duše, kar nam da spoznanje, da kako malo trdnosti imajo v sebi naši človeški premisleki.
Ljubezen, pravi sveti Alfonz Ligvorij, je v tem, da prenašamo ljudi, ki jih ni mogoče prenašati.
lep pozdrav vsem od Mirana
O soočanju prepričanj...
Prispeval/a: en_bk dne sreda, 3. november 2004 @ 10:36 CET
Hehe, marsikaj mi ni jasno, marsikaj mi nikoli ne bo, sem se pa naučil, da po ovitku ne sodim vsebine.
Ja, je že kake pol leta ali več, kar sva z ženo potrebovala pomoč, ko sva se znašla v megli...v situaciji, ki ji nisva bila kos. In sva jo dobila. Pomoč. Skozi polurni (ali enourni) kvantaško okorni besednjak (kjer so besede kot je kurc, delovale celo blago glede na vse ostale) več kot sedemdeset let stare preproste in hudo bolne znanke sva slišala več modrosti, kot bi nama jih lahko podal kdorkoli. Tudi rešitev najinega problema. Takrat sva oba vedela, da nama je spregovoril Bog, da je ženska in da mu je ime Zofka. Takrat.
Medenost in leporečnost izražanja še ni dokaz, da skriva ali razkriva iskrenost. Bi se znala odkriti nevoščljivost, privoščljivost, užaljenost, jeza...mogoče še kaj.
Lep dan ti želim
en bk
O soočanju prepričanj...
Prispeval/a: opazovalec dne sreda, 3. november 2004 @ 10:48 CET
O soočanju prepričanj...
Prispeval/a: arlena dne četrtek, 4. november 2004 @ 19:05 CET