Namen svetovnega dne duševnega zdravja, ki se od leta 1992 na predlog Svetovnega združenja za duševno zdravje obeležuje 10. oktobra, je promocija duševnega zdravja in vrednot, ki ga vsebinsko opredeljujejo, ter spreminjanje stereotipov in predsodkov o duševnem zdravju in duševni bolezni. Ob letošnjem svetovnem dnevu bo tako med drugim stekla svetovna kampanja za vzgojo ljudi o problematiki duševnega zdravja, ki bo potekala pod geslom Povezava med telesnim in duševnim zdravjem - sopojavnost duševnih in telesnih motenj.

O zdravju se je dolga stoletja razmišljalo le kot o stanju odsotnosti telesne bolezni. Kljub naporom strokovnjakov, da bi širšo javnost poučili o tem, da sta duh in telo neločljiva ter da pojem "zdravje" vključuje tako telesno kot duševno stanje posameznika - da torej brez duševnega zdravja človek ni zdrav - pa je to staro prepričanje še vedno močno prisotno tudi v 21 stoletju. Vendar pa geslo Zdrav duh v zdravem telesu nedvomno držita, opozarjajo strokovnjaki.

Tudi razvoj medicine je pripeljal do tega, da se dandanes duševno zdravje ne pojmuje več le ozko medicinsko kot odsotnost duševne bolezni in motenj (na primer nevroze, psihoze ali shizofrenije), ampak kot širša kategorija, ki predstavlja jedro in temelj človekovega zdravja nasploh. Duševno zdravje se tako pojmuje kot čustvena in duhovna prožnost, ki nam omogoča uživati življenje in premagovati bolečino, trpljenje ali razočaranja.



Po uradnih podatkih kar 25 odstotkov vseh ljudi po svetu prizadene ena od duševnih ali vedenjskih motenj, med katerimi je najpogostejša depresija. Prav za depresijo, ki predstavlja oviro pri vsakodnevnih dejavnostih, vodi v slabšanje kakovosti življenja, povečuje obolevanje za drugimi boleznimi ter povečuje nevarnost samomorilnega vedenja, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) trpi kar 121 milijonov ljudi. Sicer pa se vsaka sedma odrasla oseba vsaj enkrat v življenju sooči z resnimi motnjami v duševnem zdravju, vsakdo pa se vsaj enkrat v življenju sooči s duševnimi krizami. Takšne osebe se še vedno spopadajo s stigmo, med zdravljenjem jih svojci ne obiskujejo, tudi po vrnitvi iz bolnišnice niso deležni takšnega sprejema kot so ga osebe s telesno boleznijo.

Duševne bolezni in motnje pogosto spremljajo telesni simptomi, kot so glavobol, bolečine v hrbtu in utrujenost. Podatki WHO med drugim kažejo, da je stopnja smrtnosti zaradi rakastih obolenj in bolezni srca pri osebah, ki trpijo za katero od duševnih bolezni - še posebej med tistimi, ki se nahajajo v zdravstvenih institucijah - mnogo višja kot med ostalim prebivalstvom. Tako je za starejše osebe, ki trpijo zaradi depresije, kar 88 odstotkov več možnosti, da bodo zboleli za rakom, moški z depresijo pa imajo kar 70 odstotkov več možnosti, da bodo zboleli za katero od bolezni srca kot njihovi zdravi sovrstniki.

Osebe s težavami z duševnim zdravjem potrebujejo celostno zdravljenje, kar poleg upoštevanja simptomov in vzajemnega učinkovanja duševne in fizične bolezni vključuje tudi socialno komponento. To pomeni, da mora rehabilitacija vsebovati celoten posameznikov kontekst - biološki, psihološki in socialni. Več kot 90 odstotkov oseb s takšnimi težavami obiskuje splošne ambulante, vstopanje v sistem služb za pomoč ob duševnih motnjah pa ima lahko hude posledice, ki se kažejo v površni obravnavi posameznika, brezposelnosti, ovirah na poklicni poti, socialni izolaciji ter v naraščanju možnosti za raznovrstne zlorabe. Takšni pacienti tako potrebujejo več časa za pogovor, od zdravnika pa pričakujejo človeški odnos in spoštovanje njihove osebnosti.

Prav visok davek, ki ga duševne bolezni in motnje zahtevajo od številnih posameznikov po svetu, ter zaradi jasne potrebe po izboljšanju preventive in zdravljenja duševnih bolezni pa se je WHO odločil pripraviti ministrsko konferenco o duševnem zdravju. Ta bo potekala januarja prihodnje leto v Helsinkih na Finskem, na njej pa bodo sodelovali predstavniki 52 držav članic regionalnega združenja WHO za Evropo. Države udeleženke so se zavezale k oblikovanju primerov dobre prakse, ki dokazujejo, da je možno promovirati duševno zdravje ter da je duševne bolezni možno preprečiti oz. uspešno zdraviti.

Soočanje z izzivi in ustvarjanje rešitev bo glavna tema januarske ministrske konference, udeleženci pa se bodo osredotočili predvsem na vprašanja, kot so oblikovanje preprostega in učinkovitega sistema oskrbe, promocija duševnega zdravja, znanje, ki ga potrebujejo strokovni delavci ter izboljšanje samopodobe oseb z duševnimi motnjami ter njihovih družinskih članov. Poleg tega pa bo ministrska konferenca WHO služila tudi sprejetju deklaracije in akcijskega načrta za področje duševnega zdravja.

vir: www.dnevnik.si