Veliko ljudi ne ve kako,
najti pot iz teme, ko jim je hudo.
Nekaj pa takih je, ki to zna,
saj imajo podporo in ljubezen Boga.

Ko veš kam se obrniti, ko rabiš pomoč,
ko veš kam moraš iti, po poti gredoč.
Ko zaupaš v srce in Boga, ki je v njem,
hodiš naravnost v božji objem.

Do tam pa je daleč in dolga je pot,
polna veselja, sreče in zmot.
Pot je trnova vsa in boleča,
ko prideš na cilj, te čaka tam sreča.

Kje je cilj in kdaj ga bom dosegel,
se človek sprašuje v bolečini.
Zakaj nisem srečen že tu in sedaj,
ne znam tu živeti, pa hočem v raj.

Ne morem v raj, ker ne vem kje je,
iščem povsod ga, ne gledam pa v srce.
Sprašujem in čakam, da kdo mi pove,
ne razumem ljudi, kaj mi govore.

Ubogi je človek, ki išče z razumom,
ki išče, posluša napačna telesa,
ko mu govore, kje so ta nebesa.

Ubogi ta človek verjame in gre,
po poti zgrešeni, kot drugi ljudje.
Kupuje briljante in drage stvari
in kupi lahko vse, kar si zaželi.

Ne more pa sreče kupiti z denarjem,
tiste trajne, ki si jo vsak želi,
tiste, ki niso kupljive stvari.
To je ljubezen, ki se z raja cedi.

Ljubezen je tisti raj od srca,
ki jo lahko vsak človek ima.
Vsak, ki hodi in išče Boga,
ga spremlja On po poti gorja.

Človek odpri si srce,
da izvedel boš od sreče ime.
Zaželi si in pokliči Boga,
da skupaj bo s tabo šel do neba,

da izvedel boš od sreče naslov,
da našel boš spet pot Domov.