NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sobota 27-apr
  • Začetek sezone na parkovni modelni železnici

  • torek 30-apr
  • Aktualno iz Špricerkres v Malečniku, Parni Valjar / DJ's Brata Fluher

  • sreda 01-maj
  • Med naravo in kulturo

  • petek 03-maj
  • Človek in čas

  • nedelja 05-maj
  • Razstava Interspace

  • sreda 08-maj
  • Razširjeni vid

  • nedelja 12-maj
  • Prijave na tradicionalno gorskokolesarsko preizkušnjo MTB Slavnik 12. maja 2024 v Hrpeljah

  • torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Plavut sončne podobe   
    sreda, 15. september 2004 @ 06:40 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziZakaj, o zakaj
    sem ostala samotna
    na teh okopih blaženosti

    Zakaj, o zakaj
    sem se oprijemala
    najbolj občutljivega
    mesta v sebi -
    tiste točke pijanosti
    med spoznanjem lebdenja,
    ki v telesu trka
    na vrata bolečine srca,
    z upanjem v naročju,
    da se bo pogasila
    tista prižgana ljubezen
    z oznako hrepenenja,
    ki se dotika duše
    s plavutjo sončne podobe

    ...o0o...

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Tatjana Malec
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20040903155910205

    No trackback comments for this entry.
    Plavut sončne podobe | 5 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Plavut sončne podobe

    Prispeval/a: titanic dne sreda, 15. september 2004 @ 10:30 CEST
    Lep pozdrav, Tatjana.
    Lepa pesem, kot življenje, resnično in nekoliko žalostno. Tudi žalost je lahko lepa, ker je resnična. Vsako čustvo moramo živeti, vendar ne pretiravat in se mu prepustiti. Vsako čustmo
    moramo izživeti.

    Sprašujem se tudi sama kdaj,
    ko nekaj delam, pa ne želim tega početi.
    Spraševala sem se večkrat zakaj,
    to je bilo, ko sem še hotela vse imeti.

    Hotela sem vedeti zakaj je to tako,
    zakaj se dogaja prav meni hudo.
    Nisem vedela, pa sem hotela,
    ker v srcu zaupanja še nisem imela.

    Takole premišljujem in vem da je prav, vse kar se zgodi
    in da je od nas odvisno, kako gledamo na stvari.

    Lep dan ti želim, Titanic


    Plavut sončne podobe

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 15. september 2004 @ 10:44 CEST
    Draga Titanic,

    v zvezi s pravim spoznanjem je tudi simbolika poti, ki jo občutimo. Bog nam vedno pokaže pravo pot do spoznanja resnice in poštenega življenja. Tako kot je nasprotje med spretnim in nerodnim med desnico in levico, se kaže to nasprotje tudi v nihanjih našega razpoloženja in občutenj, ki preidejo v metaforo pesmi. Jedro zavesti "jaza", samega sebe, svojo zrelost in popolnost ter svojo doživljajočo srečo ali nesrečo spoznavamo skoz pot svoje osebne rasti. Tu je človekova govorica polna iskrene poezije, sijaja in simbolike, polna solz, veselja in ganjenosti. Takšno je pač življenje.

    Hvala ti, da si me prijazno ogovorila. Tudi tebi želim lep dan

    Tatjana


    Plavut sončne podobe

    Prispeval/a: stojči dne sreda, 15. september 2004 @ 12:35 CEST
    Draga Tatjana,

    Skozi plasti svojih občutij,
    človek vedno bolj in bolj spoznava,
    da v svojih občutjih nikoli ni in ni bil sam.
    Vedno ga je spremljala ljubezen,
    ki jo je nekoč globlje zakopal v srce,
    enkrat pa pride kar sama kot blagoslov na plan.

    Skozi svoj dih neguj,
    ta blagoslov kot tvoj notranji,
    najdražji božanski dragulj.

    lp



    ---
    stojči


    Plavut sončne podobe

    Prispeval/a: arlena dne sreda, 15. september 2004 @ 20:06 CEST
    ja , ko ničesar več ne želimo , ko ne hrepenimo po gradovih v oblakih ...ko le dopustimo , da se zgodi ali pa ne ...
    in , če prepustimo dogajanje ( brez naših projekcij in predstav , kako naj bi vse to , kar si želimo izgledalo) in izvedbo tega Sili ...ki nas usmerja...
    se lahko zgodijo čudeži...in se dogajajo...
    draga Tatjana ...
    mogoče ni čudež to , kar pričakuješ ...
    mogoče te pravi čudež čaka , ko vse to spustiš in se pustiš presenetiti...
    Nebo se vedno odzove , tako ali drugače...
    bolj važno , kot je upanje ...je Zaupanje...
    draga moja prijateljica ...razumem te ...
    pozdravljam te in pozdrave še od nekoga , ki te zelo ceni
    Arelena



    Plavut sončne podobe

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 16. september 2004 @ 19:45 CEST
    draga Titanic,
    Praviš:"zakaj se dogaja prav meni hudo"....., "ker v srcu zaupanja še nisem imela".

    Med človekom in njegovo višjo duhovno zavestjo, ki ga vzdržuje in vodi, prihaja do izmenjave. Če si predpostavljamo,da je poplačan z dobrim življenjem, če se nižji jaz-osebnost, biološki človek, obnaša primerno. Če pa se obnašamo neprimerno, pa v našem življenju nastane kaos. Potek stvari nas nato ozavesti, da sami oblikujemo svojo usodo. Ta je lahko " dobra" ali "slaba", vsekakor pa popolnoma v sorazmerju z našim obnašanjem.

    Tako nas usoda ali fatum neizgibno sooča s posledicami našega vedenja. Seveda pa obstaja možnost, da se iz tega kroga dvignemo v polnoma drugo razsežnost. V kolikor pa človek verjame, da usode in pogube ni mogoče preseči, naredi s tem svojo ječo še bolj neprepusno, dokler ne more več pobegniti iz nje. Njegov višji jaz, ki še ni Kristusova zavest nas ima takrat v popolni oblasti in dogaja se nam kot Pavlu:"Ne delam namreč tega, kar hočem, temveč počenjam to, kar sovražim."

    Po Jungu človek ustvari " senco" s tem, da že od svojega otroštva sprejema ali odklanja vtise. Otrok naprimer naredi nekaj, kar se zdi njegovim staršem dobro. Zato dobi nagrado. Ta nagrada ga vzpodbuja k ponavljanju tega od drugih pozitivno sprejetega dejanja, zato ga še naprej razvija in brusi. Neko drugo dejanje pa povzroči zgražanje in izzove negativni odziv, čemur običajno sledi kazen. Otrok potem to dejanje spravi na senčno stran ali skrito nezavedno stran osebnosti. Čeprav ostane skrito, ga osebnost zavestno ali podzavestno vzdržuje. S strahom in z bojem proti tej slabi lastnosti. Tako si človek že od mladosti gradi svojo lastno ječo.

    Ko pa odraste si človek prizadeva, da bi se izognil revščini, če je bil prej reven. Lahko se izogiba tudi nemoralnemu obnašanju ali ga zanika, ker želi biti kreposten. V primeru, da starši niso znali dati potrebne topline in ljubezni, lahko pride do odpora do njihovega načina življenja in se otrok od mladosti dalje izogiba situacijam, ki ga spominjajo ns mladost. Če otrok v mladosti ni imel občutka varnosti, se bo lahko kot odrasel izogibal spremembam življenjske poti ali, da bi zapustil svoj dom, tudi v primeru ko bi mu to prineslo vidno izboljšanje. In tako je človek stalno na begu pred lastno senco., negativnimi doživetji iz otroštva.

    Tako nekateri otroci zapustijo starše in in se preselijo daleč proč, drugi izberejo razburljivo in nenavadno delovanje na kakšnem področju ali pa odpotujejo v daljne dežele, da bi tako ušli svoji senci. Tako lahko določa človekovo ljubezen denar, ljubezen, spolne potrebe in naklonjenosti, politične usmeritve in krog prijateljev. Pri tem pa se pokaže, da mnogi miselni vzorci obnašanja nastanejo zaradi tega, ker si je človek postavil ali posnema ideale ali zaradi negativne predstave, da bi se izognil senci.

    V globini sebe se človek boji svoje podzavesti. Liberarni tip človeka, ki misli in živi strpno, lahko kaj hitro zavrne svoje okolje kot primitivno, arogantno, hladno in konzervativno. Konzervativni pa lahko obratno liberarnega zavrne, ker ga smatra za nezrelega, naivnega in značajsko šibkega. Pri obeh pa prevladuje idealna podoba, le da pri enem prevladuje ena polovica, pri drugem pa druga. Kajti ena polovica, ki ni nikoli celota deluje kot nezavedna senca in prevladujoči zvestni del poskuša uiti tej senci v samem sebi in drugih ljudeh. Človek se torej boji dela svoje osebnosti, ki ga ocenjuje kot negativnega. Ta temeljni odnos določa naš pogled in odločitve v našem življenju.

    Ker pa nasprotje predstavlja le dva vidika enega, gleda naša senca preko in okrog, osebnost pa si v strahu prizadeva prikriti svojo goloto. Potem lahko pride do skrajne oblike antiodnosa, kot je to recimo fundamentalizem. Lahko pa pride tudi do popolnega preobrata. Kdor koli hodi po poti ,se vedno znova sooča z lastno razkrivanje lastnih senc. Če gre vse vredu, gre prizadevnost osebnosti po normalni poti notranjega očiščevanja in odrešitve teh senc. Na tej poti se zaveš delovanje senc v lastnem jazu. Kar naenkrat ne bežiš več pred soočanjem in se naučiš reševati probleme z pomočjo Božje sile v tebi, ki sedaj vedno bolj raste v tebi.

    Vendar pa so zato le potrebne nekatere notranje odločitve, saj so takšni ljudje kot preživeli na brodolomu ladje. V začetku imaš občutek da te je vrglo ne neznano obalo. Počutiš se zelo izčrpan, pa vedar vseeno zadovoljen. Potrebna pa je v takem stanju narediti velike spremembe. Postopoma pa se naučimo dati temu svetlobnemu Bitju-Kristusu v sebi dati dovolj prostora, da lahko vedno bolj nemoteno deluje. To svetlobno bitje, ki ga sedaj podpira naša osebnost, reši našo senco.

    Lep pozdrav od tvojega duhovnega prijatelja Mirana.






























    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,50 seconds