Slovenski čebelarji ob zadnjih zastrupitvah prek 300 čebeljih družin v Slovenski Istri in več kot sto čebeljih družin na Bledu opozarjajo, da država ne stori dovolj za izobraževanje in osveščanje uporabnikov škropiv, še manj pa stori na področju inšpekcijskega nadzora nad uporabo teh sredstev. Obenem poudarjajo, da njihova zahteva o vsaj začasni prepovedi prodaje preparata gaucho, ki je tudi lani močno prizadel čebelarstvo, kljub številnim znanstvenim dokazom o njegovi škodljivosti za čebele še vedno ni upoštevana. Zato od kmetijskega ministrstva ponovno zahtevamo, da prepove uporabo in prodajo teh škodljivih preparatov, je na današnji novinarski konferenci povedal podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Borut Rončevič.



"V skrajnem primeru se bomo morali zateči k javnim protestom, h kateremu bomo poleg slovenskih čebelark in čebelarjev povabili tudi vse simpatizerje naše kranjske čebele," je poudaril Rončevič. Ob tem je dodal, da naj bi protest, če bo do njega prišlo zaradi nevzpostavitve tvorne komunikacije s kmetijskim ministrstvom, potekal sredi septembra letos. "Želimo pa poudariti, da srčno upamo, da bomo našli skupni jezik z ministrstvom in da bomo te zaplete rešili v obojestransko zadovoljstvo," je dejal Rončevič. Protest naj bi sicer potekal pred stavbo vlade in parlamenta, je pojasnil predsednik zgornjegorenjskih čebelarjev Boštjan Noč.

"V tem trenutku imamo v Slovenski Istri 300 zastrupljenih čebeljih družin, v lanski jeseni in prek zime pa smo izgubili 400 čebeljih panjev," je povedal predsednik Čebelarskega društva Koper Rajko Kalister. "Kaj je natančen vzrok zastrupitve, stroka še ni povedala - uradnega poročila še nimajo," je poudaril Kalister in dodal, da čebelarji sumijo tri morebitne povzročitelje zastrupitve, med drugim tudi podjetje Vinakoper, katerega sodelavci so konec minulega tedna škropili vinograde. O škropljenju pa je bil pravočasno obveščen samo en koprski čebelar, ki ima okrog 50 panjev. "Morali bi obvestiti vse," meni Kalister. Poleg tega dodaja, da čebel v tem letnem času prek dneva ni mogoče zapreti, saj se začnejo dušiti.

Po besedah Kalistra je stvar izredno resna in zaskrbljujoča, pa ne samo zaradi materialne škode, ki so jo utrpeli čebelarji, temveč tudi zaradi sprenevedanja stroke, kmetov in nenazadnje vlade. Uporaba takšnih strupov je sporna tudi s stališča zdravja potrošnikov, saj ti uživajo pridelke, tretirane s takšnimi preparati. Kalister je ob tem še izpostavil, da so ga posamezni vinogradniki, ki se zavedajo pomena čebel, obvestili o tem, kako nekateri kmetje na Hrvaškem kupujejo preparate, ki so pri nas prepovedani, in jih nato uporabljajo pri kmetijski obdelavi.

"Na Gorenjskem je v lanskem letu propadlo več tisoč čebeljih družin. Čebelarji smo vseskozi opozarjali pristojne službe na probleme, vendar odziva ni bilo," je razložil Noč. Dodal je, da je v soboto in nedeljo, potem ko je pri svojih čebelah opazil znake zastrupitve, zaman poskušal najti pristojne inšpektorje, da bi prišli odvzeti vzorce. Ti so nato prišli šele v ponedeljek, kar pa je zaradi kratke razpolovne dobe imidakloprida, ki ga vsebuje tudi preparat gaucho, že prepozno. Po njegovih besedah so že lani analize vzorcev odmrlih čebel pokazale, da je eden od vzrokov za zastrupitev preparat gaucho, nanj kot na vzrok za zastrupitev so pokazale tudi strokovne analize v Franciji.

Poleg tega je Noč poudaril, da so čebelarji lani iz pristojnih služb dobili obvestilo o vsebnosti gaucha v čebelah, vendar pa uradnega rezultata iz referenčnega laboratorija v Bologni še do danes ni prejel noben čebelar. Zato se čebelarjem vse skupaj zdi sumljivo. "V kolikor država tega ne prepove, bomo v naslednjih letih težko jedli domače sadje in domače pridelke, kajti opraševanja ne bo več," je še povedal Noč.

Umiranje čebeljih družin še dodatno otežuje napore čebelarjev, ki se trudijo tudi za ohranitev kranjske čebele. Čebelarska zveza Slovenije je tako 1. julija s kmetijskega ministrstva po pojasnilih Rončeviča prejela dopis, v katerem jih je kmetijski minister Milan Pogačnik obvestil, da so podpore kranjski čebeli umaknjene iz programa razvoja podeželja 2004-2006. S tem so se, tako Rončevič, prizadevanja za ohranitev kranjske čebele znašla v težkem položaju. Zelo obsežna in intenzivna dejavnost čebelarske zveze je letos namreč usmerjena v vzpostavitev čebelarskih pravilnikov (registracija čebelnjakov, oblikovanje pašnega katastra ...), zato je odločitev ministrstva o neizvajanju že sprejete uredbe povzročilo ogorčenje slovenskih čebelarjev in velik odpor pri izvajanju teh aktivnosti.

Zaradi tega so na čebelarski zvezi sklicali sejo upravnega odbora, na katero so v želji po tvorni komunikaciji povabili tudi pooblaščena predstavnika kmetijskega ministrstva, ki pa se na povabilo nista odzvala. Samo kmetijsko ministrstvo je sicer seznanjeno s stališči zveze glede čebelarstva in ohranjanja avtohtone pasme kranjske čebele, vendar pa na njihove argumente doslej še ni odgovorilo. Ob tem v zvezi poudarjajo, da je za ohranitev kranjske čebele in posredno za opraševanje rastlin nujno, da so zaščitni ukrepi in podpore namenjeni vsem čebelarjem ne glede na njihovo število čebeljih družin.

V čebelarski zvezi zato od kmetijskega ministrstva zahtevajo, da jim posredujejo jasno obrazložitev o zaščiti kranjske čebele kot avtohtone pasme. Posebej jih zanima, ali država misli izpolniti obveze iz veljavne domače zakonodaje in pravice, ki si jih je pridržala v pristopni pogodbi k EU. Poleg tega zahtevajo, da se spoštuje uredba o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 in da se ta uredba za letošnje leto dopolni, tako da bo ukrep podpor dosegljiv za sleherno čebeljo družino avtohtone kranjske čebele. Argumenti ministrstva, da izvedba veljavne uredbe ni možna zaradi stališč Evropske komisije, pa po besedah Rončeviča ne zdržijo kritične presoje. Ohranjanje kranjske čebele je namreč, tako čebelarji, obveza in interes države, pa četudi v breme lastnih proračunskih sredstev.

Po podatkih slovenske čebelarske zveze se v Sloveniji, ki se ponaša z večstoletno čebelarsko tradicijo, s čebelarstvom ukvarja okrog 10.000 čebelarjev s skupno okrog 150.000 čebeljimi družinami. Večina čebelarstev je majhna in razpršena, kar je v gospodarskem smislu manj ugodno, je pa to zaradi opraševanja izjemnega posrednega pomena za ostale dele kmetijstva, zlasti za sadjarstvo. Letno proizvedejo od 2000 do 3000 ton medu, kar zadošča slovenskim potrebam in Slovenijo uvršča med redke države, ki same proizvedejo dovolj medu za lastne potrebe, poudarjajo na čebelarski zvezi. Poleg tega so izpostavili velik gospodarski pomen čebel za opraševanje rastlin.

vir: www.ljnovice.com