Dragi Miran,

človek pride nepopoln, nedonošen na svet, se z učenjem izpopolnjuje in razvija v bitje prihodnosti in hkrati ustvarja tudi svojo podobo. Ti imenuješ to človekovo podobo obleka. Prav neverjeno je, da se človek kar neprenehoma preoblači in se kaže v novi podobi. Njegova zavest se kaže kot stvaritev simbolične sile, ki omogoča človeku delovanje na daljavo v prostoru in času, v sedanjosti in preteklosti, da ne ostane v svojem fizičnem svetu neizogibno omejen na bežno sedanjost. Človek s svojim umom in zavestjo sega tako daleč, kakor segajo sledovi zgodovine, naprej pa toliko, kolikor opore ima njegov spomin na zgodovino preteklosti, njegove izkušnje in miselne dimenzije. To pa pomeni, da se njegovo življenje začenja z njegovo kulturo, z njegovim spoznanjem kako vse te časovne silnice delujejo na njegovo preoblikovanje in preseganje. Prav navajaš, da je mlad človek pred številnimi vrati in da si mora izbrati prava. Jaz vidim ta vrata kot ogledalo, v katerem se človek gleda. V tem ogledalu človek vidi tudi vžiganje ognja in se mora vsak ttrenutek zavedati nevarnost požara, ali kakor ti navajaš delovanje Luciferja v njem. Pota človekovega spoznanja gredo vedno po niti njegove zavesti, zato je pomembno, da ima možnost spoznavanja stvari, da pride v procesu njegovega razvoja do pravega spoznavanja, snovanja, razlag, razčlenitev in dojemanja v njegovi zgodnji življenjski dobi. Pomembna je vzgoja človeka skoz komunikacijo človekove misli, znanja in splošne omike ter splošnega šolstva. Starši so tisti steber, na katerega se otrok opira pri iskanju pravih vrat omar, v katerih je obešena njegova obleka, s katero bo tisti dan, ki ga bo živel razodeval sebe kot pozitivno bitje in premagal satana. Vzročno ozadje, ki poganja otroka skoz kulturne tokove misli in osvetlitve njegove zavesti so vedno starši, ki so so nenadomestljivi v soočanju otroka z nalogami njegovega življenja. Kdor je dovolj občutljiv za to družinsko temperaturo in je s pomočjo primerne vzgoje spoznal zakonitosti ogrevanja in vžiganja ognja, se je moral vsak čas sproti zavedati nevarnosti požara. Tistočletni premiki so šli skoz požar in tudi mi bomo šli, vendar optika gledanja se spreminja. Danes vemo, da se človeštvo razvija ob ogledalu, v katerem lahko občuduje in nadzira samega sebe. Ko v ogledalu opazi, da se ob njem pojavlja Lucifer in ogenj, mora to ogledalo zamenjati. Tretje tisočletje postaja veliko vroče zares aktualno ogledalo, v katerega se mora resno zamisliti in se opazovati. Tretje tisočletje je prelomnica časa, v katerem se bo zgodilo novo rojstvo sveta. Rodil se bo nov humanistično usmerjen človek, ki bo v ogledalu predstavljal začetek novega, naprednega veka. V tem novem ogledalu bomo videli nov kulturni premik, začetek nove renesanse. Stvarnik s svojo duhovno univerzo, ki jo kreira za nas bo pridobil na milijone in več slušateljev in ti bodo s svojo duhovnostjo in pravimi nauki sposobni osvoboditi človeka njegovega prostovoljnega neduhovnega geta. Najhujše je, da se v sedanjem svetu dobro in slabo tako prepletata, da je prav težko razločevati kjer so grešniki in kje so žrtve ali so oboji na obeh straneh. Uničujočo sovražno miselnost, ki vlada ljudem, to razčlovečeno družbo, ki prej ali slej zmaliči osebnost vsakega posameznika, to nevidno neznano anonimno silo, ki nadzoruje, usmerja in vpliva na človekove misli, je treba pregnati, da bo človek osvobojen. Človek, ki ne misli in dela s prepričanja, si mora vselej delati "notranje sovražnike", da premaga svoje prepričanje vest in samega sebe. To je paradoks, v katerega zle sile porinejo nešteto prej odlično naravnanih značajev. Le lastna zavest nam bo pomagala, da bomo s svojim lastnim preseganjem premagali zlo.

Lep pozdrav tebi Miran

Tatjana

[ Odgovori na to | # ]