Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je ob odprtju 15. svetovne konference o aidsu v tajski prestolnici Bangkok zahteval zdravila za vse ljudi, ki to potrebujejo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Aids je veliko več kot zdravstvena kriza, je grožnja človekovemu razvoju," je poudaril Annan in spomnil na geslo konference, ki se je udeležuje kakih 17.000 udeležencev: "Dostop do zdravil za vse".

Zaskrbljujoče je, da se v svetu število okužb povečuje predvsem med ženskami, je še opozoril Annan. In čeprav se ta "strah vzbujajoči" trend kaže praktično po vsem svetu, pa tretjina držav nima še nobenega načrta ali programa, kako bi zajezili širjenje te smrtonosne bolezni med ženskami. Na jugu Afrike je kar 58 odstotkov novih okužb z virusom HIV med ženskami, je še nadaljeval Annan in pri tem države te regije pozval, naj večjo pozornost posvetijo predvsem preventivi, četudi ne smejo opustiti oskrbe že obolelih za aidsom.



Annan je sicer še pozval razvitejše države, naj storijo več za svetovni boj proti tej bolezni, ki zavira delovanje človekovega imunskega sistema. "Potrebujemo voditelje vsepovsod, ki bodo pokazali, da je to, če spregovoriš o aidsu, stvar ponosa, ne pa sramote. Ne smemo več tiščati glave v pesek. Ne smemo se več skrivati za tančico apatije," je bil še odločen sicer običajno umirjeni generalni sekretar ZN.

Glede na poročilo Programa Združenih narodov za boj proti aidsu (UNAIDS) naj bi bilo v svetu z virusom HIV okuženih okoli 38 milijonov ljudi, od tega 25 milijonov v Podsaharski Afriki in 7,6 milijona v Aziji. Samo lani naj bi zaradi aidsa umrlo 2,9 milijona ljudi, na novo pa se je okužilo okoli pet milijonov ljudi, kar je rekordno število doslej, še navaja dpa.

Na letošnji svetovni konferenci o aidsu, ki naj bi trajala dober teden, bodo udeleženci s področja boja proti tej bolezni poskušali najti načine, kako bi zdravila, ki v razvitem svetu že dokaj uspešno zavirajo napredovanje bolezni, prenesli milijonom v državah v razvoju. Njihovo geslo "dostop do zdravil za vse" pravzaprav pomeni željo, da bi aids iz smrtne obsodbe spremenili v kronično bolezen. Tudi v tem smislu je predsednik tajske vlade Thaksin Shinawatra sodelujoče na konferenci in ostale voditelje v svetu pozval, naj naredijo več, da bi zdravil potrebni le-te res in kmalu dobili. Hkrati je tudi napovedal, da bo Tajska v petih letih namenila pet milijonov dolarjev za sklad ZN za boj proti aidsu, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Problem pri uresničevanju gesla "zdravila za vse" pa je predvsem v nezadostnih finančnih sredstvih. Države v razvoju same ne bodo zmogle plačati dragih zdravil za zaviranje učinkov virusa HIV, ki so na voljo na Zahodu. Pri tem jim bodo morale pomagati tudi razvitejše države, ki se morajo zavedati, da je aids globalen problem in ne le problem držav, v katerih je kriza res pereča.

Pred socialno in medicinsko katastrofo zaradi pomanjkanja sredstev je posvarila tudi nevladna človekoljubna organizacija Globalni sklad za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji. Vodja sklada Richard Feachem je posvaril pred drastičnim poslabšanjem položaja, če njegova organizacija v prihodnosti ne bo dobila več sredstev, pri tem pa se je obrnil predvsem na razvite države. Da bi organizacija lahko nadaljevala svoje delo, ji od 1,65 milijarde dolarjev sredstev, kolikor jih potrebuje za dokončanje letnega načrta za leto 2004, manjka še dobrih sto milijonov dolarjev, za leto 2005 pa bo potrebnih že 3,5 milijarde dolarjev samo za vzdrževanje že tekočih projektov, je dejal Feachem.

Feachem je še dodal, da kakih šest milijonov okuženih nujno potrebuje zdravniško pomoč in zdravila. Po njegovih ocenah jih bo kakih tri milijone bolnikov tudi zares dobilo. "Toda brez denarja tudi tega ne bomo mogli uresničiti," je še nadaljeval. Globalni sklad za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji je sicer nevladna organizacija, ki se s pomočjo donacij držav in drugih organizacij bori proti trem največjim kužnim boleznim na svetu, hkrati pa pomeni tudi največjega donatorja v projektih za pomoč v boju proti tem boleznim.

Na dnevnem redu konference v Bangkoku je tudi razprava o preventivi, ki pa je že močno razvnela udeležence in tudi kakih 1000 aktivistov v boju proti aidsu, ki so se prav tako zbrali v Bangkoku. Na eni strani je teza, da se je potrebno pri preprečevanju okužbe z virusom HIV osredotočiti predvsem na preventivo s kondomi, na drugi strani pa teza o vzdržnosti, ki jo propagira predvsem ameriški predsednik George Bush. S slednjim se večina aktivistov ne strinja. "Bush laže, kondomi pa rešujejo življenja!" je le eden izmed napisov, ki jih pred vrati centra, kjer poteka konferenca, nosijo aktivisti v boju proti aidsu. Večina naj bi jih bila sicer HIV pozitivnih, še navaja AP.

Tajska je sicer ena izmed držav, ki ji je uspelo število okužb s HIV drastično zmanjšati predvsem z vztrajno politiko preventive, med katero sodi zlasti razdeljevanje kondomov praktično povsod; na javnih mestih na kondomatih, v hotelih, pa tudi na prizorišču konference - razstavljene imajo celo obleke iz kondomov. Vse to naj bi predstavljalo uspehe, ki so jih kondomi - zlasti pri spolnih odnosih s prostitutkami - prinesli v boju Tajske proti aidsu. Po letu 1991 se je število okužba zmanjšalo kar za sedemkrat, navaja AP.

Toda tajska zgodba ni enaka zgodbi v drugih državah Azije, kjer se število okuženih eksponentno veča. Kriza zaradi aidsa v Aziji se je začela podobno kot drugod po svetu: najprej med uživalci drog preko nerazkuženih injekcijskih igel in homoseksualci, nato pa se je razširila še na glavne raznašalce virusa - delavce v spolni industriji, je za AP pojasnil epidemiolog Tim Brown iz ameriškega Centra East West. Hitrost širjenja okužb v posameznih državah pa je bila po njegovih besedah odvisna predvsem od odstotka moških, ki so uporabljali spolne usluge pri prostitutkah. Tajska je imela v 90. letih eno največjih stopenj rasti okužb - kar 20-odstotno. Drugod v Aziji je bilo sicer podobno, a se je to dogajalo precej počasneje. "Kar pa je pri tem še posebej nevarno, je to, da počasnejše širjenje okužb držav ne motivira k tako agresivnemu pristopu, kot so se ga lotili na Tajskem in v Kambodži," je še dejal Brown in opozoril, da je "zgodba o HIV v Aziji še daleč od tega, da bi bila blizu koncu".

Aids pa pomeni tudi velike izgube za države na socialnem in gospodarskem področju. Kot je v nedeljo opozorila Mednarodna organizacija za delo (ILO), se bo število smrti zaradi aidsa do leta 2015 povzpelo na 74 milijonov letno, to pa bo močno zavrlo obete za rast držav in zmanjšalo njihove proizvodnje zmogljivosti. Celotna Podsaharska Afrika bo do leta 2015 izgubila 12 odstotkov svoje delovne sile. Najhuje bo prizadelo Zimbabve, ki naj bi bil kar ob 40 odstotkov populacije, zmožne za delo.

"Aids ni le humanitarna kriza, je resna grožnja trajnostnemu globalnemu, socialnemu in gospodarskemu razvoju," je dejal generalni direktor ILO Juan Somavia. "Izguba življenj in izčrpavanje zaradi bolezni ne bo vodilo le k zmanjšani zmožnosti za vzdrževanje produktivnosti, za zmanjševanje revščine in povečevanje razvoja, ampak bo postalo breme za vse sloje družbe, tako revne kot bogate," je še opozoril.

ILO na 99 straneh poročila z naslovom "HIV/AIDS in delo" opozarja, da je bolezen prizadela 36,5 milijona ljudi, ki bi sicer lahko dajali prispevek h gospodarstvom njihovih držav. Od tega bosta kaka dva milijona nesposobna za delo do leta 2005, naslednja 2 milijona pa bo moralo svoje delo pustiti, da bo skrbelo za obolele. Študija organizacije še navaja, da je bil celotni bruto proizvod na svetu med letoma 1992 in 2002 za 25 milijard dolarjev na leto nižji, kot če ne bi bilo aidsa.

Toda ILO na drugi strani opozarja, da je aids očitno zavirajoč dejavnik predvsem za gospodarstva držav v razvoju. Pri tem navaja izkušnjo iz ZDA, kjer je kakih milijon okuženih z virusom HIV, ki pa so praktično vsi deležni visoko kvalitetnega zdravljenja. To naj bi bil tudi razlog, da strokovnjaki niso odkrili praktično nobenih pomembnejših posledic aidsa na ameriško gospodarstvo. Tudi delodajalci naj bi namreč spoznali, da je nega in zdravljenje, pa tudi preventivni programi, cenejše, kot pa če oboleli doma hirajo in umirajo za aidsom. To pa bi bil dober recept tudi za države v razvoju, le razvitejše bi jim pri tem morale bolj pomagati, je sporočilo tako poročila ILO kot tudi konference v Bangkoku.

Vir: www.ljnovice.com