Večja avtoriteta učiteljev za zmanjšanje nasilja v šolah

Na šolskem ministrstvu so predstavili smernice za analizo, preprečevanje, obravnavo ter obvladovanje nasilje v šolskem prostoru, ki jih je pripravila komisija za analizo nasilja v šolah. Dokument vsebuje nadgradnjo ukrepov, ki jih ministrstvo že izvaja na tem področju, npr. raziskovalno delo, strokovno izpopolnjevanje učiteljev ter sodelovanje državnih, lokalnih in drugih organov, ponuja pa tudi nekaj novih. Po besedah šolskega ministra Slavka Gabra bodo na šolah dali poudarek večji avtoriteti učitelja, in sicer ne z vidika represije, ampak v smislu povečanja pomena poklica. Po drugi strani pa bodo poskušali zmanjšati število nasilnih dogodkov, kar vključuje tudi uvedbo bolj zanimivih učnih vsebin za učence ter bolj privlačen šolski prostor.



Večjo avtoriteto učitelja bo ministrstvo poskušalo doseči z različnimi ukrepi, ki vključujejo dodatno izobraževanje učiteljev, stimulacijo pri plačah, vzpostavljanje pozitivnega odnosa staršev do njih ter z nekaterimi spremembami šolskih pravilnikov. Kot je v tem delu dokumenta zapisala omenjena komisija, si tudi v drugih državah, ne samo v Sloveniji, učitelji želijo, da bi bolje razumeli položaj, v katerem se nahajajo, ter da bi dobili dovolj strokovne pomoči pri obvladovanju nasilja v šolah. Seveda pa ni moč pričakovati, da bodo učenci in dijaki kar spoštovali določena pravila, ker so dogovorjena, ali posameznika, ker naj bi bil avtoriteta. Zato je treba učitelje v pisni obliki posebej opozoriti, kdaj mora biti dijak sankcioniran, da morajo biti sankcije koherentne, transparentne in učinkovite ter da morajo dijaki in učenci sprejeti posledice kršitve pravil, menijo avtorji tega dokumenta.

Minister Gaber se je dotaknil še drugih ukrepov za zmanjšanje vrstniškega nasilja, med katere je uvrstil tudi razvoj različnih oblik in metod poučevanja. S tem ima po njegovem učenec ali dijak več možnosti za vključevanje v dejavnosti šole, preseže pa se tudi uniformiranost pouka, kar v končni fazi pomeni večjo motivacijo učencev ali dijakov. Pot do zmanjševanja nasilja pa je tudi povečana odgovornost in skrb za varnost šolskega prostora, razvoj socialne kompetentnosti dijakov in učencev ter obnova šolskih prostorov. Izkazalo se je namreč, da se je v tistih šolah, kjer so se izboljšali bivanjski standardi, stopnja nasilja zmanjšala, je dejal šolski minister. Dodal je, da se sicer situacija ne more spremeniti če noč, zato so tudi ukrepi v tem dokumentu dolgoročni.

Sicer pa bo nasilje v šolah vodilna tema strokovnega srečanja ravnateljev v jeseni, kjer bodo govorili tudi o vsebinski konceptualizaciji individualne in skupinske pomoči, dopolnitvi pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev, njihovem prešolanju iz oddelka v oddelek, konceptu učitelj svetovalec ter drugem, je še napovedal minister Gaber.

Predsednica komisije za pripravo smernic pri boju zoper nasilje Ljubica Marjanovič - Umek je na novinarski konferenci predstavila delo tega organa, ki ga je šolski minister imenoval skoraj pred enim letom. Opozorila je, da je imela komisija največ težav pri določanju deleža nasilja v šolah. Različne države namreč vrste nasilja drugače opredeljujejo, tako da je primerjava zelo težka. Marjanovič - Umkova sicer meni, da so preventivni ukrepi na tem področju najboljši, saj zatrejo problem že v kali. Tako je komisija veliko pozornosti posvetila informiranju vseh udeleženih pri tej problematiki - staršev, učencev, učiteljev in drugih, komisija pa je poleg strategij navedla tudi mednarodno primerjavo poročil 17 držav, ki so sodelovale v šestih projektih Evropske unije v obdobju 1998-2002. Ta raziskava ugotavlja, da je v šolah prisotnega več psihičnega in verbalnega nasilja kot pa fizičnega, to pa po oceni predsednice komisije velja tudi za Slovenijo.

Sicer smernice za boj proti nasilju predvidevajo ustanovitev posebnega sveta na državni ravni, v katerem bi sodelovali strokovnjaki, učitelji, starši, dijaki in učenci. Svet bi tako preko lokalnih svetov uveljavljal in vzdrževal določene, za konkretno okolje (šole) utemeljene koncepte ter modele preprečevanja in obravnavanja nasilja. Delo lokalnih svetov, kot predlaga komisija, pa naj bi bilo postopno; tako naj bi najprej ustanovili te organe v nekaj mestnih občinah.

vir: www.ljnovice.com