Igor Kononenko

Carl Gustav Jung (1875-1961)
Švicarski psihiater, psiholog in filozof

Rojen v Švici, s šestimi leti se je začel zanimati za jezik in literaturo, vendar šole ni maral. Študiral je medicino na Univerzi v Baselu. Delal je kot psihiater v umobolnici v Zurichu, kjer je tudi predaval na univerzi. Leta 1903 se je poročil. Nekaj časa je sodeloval s Sigmundom Freudom, ki ga je prvič srečal leta 1907, vendar se je pozneje odvrnil od njegove teorije in je razvil svojo teorijo osebnosti in podzaveti. Leta 1913 je imel vizijo grozne poplave, ki je preplavila skoraj celo Evropo, v kateri je videl na tisoče ljudi utoniti, zatem pa se je voda spremenila v kri. Bal se je, da je postal psihotičen, toda ko je naslednje leto začela 1. svetovna vojna, je spoznal povezavo med vojno in njegovo vizijo. Od takrat do leta 1928 je šel skozi boleče raziskovanje samega sebe, kar je postavilo osnove vseh njegovih kasnejših teorij. Po vojni je veliko potoval po Afriki, Ameriki in Indiji. Leta 1946 se je upokojil in po smrti žene leta 1956 se je umaknil iz javnosti. Umrl je leta 1961 v Zurichu.

Jung je bil dober poznavalec filozofije, mitologije, religije, simbolizma zapletenih mističnih tradicij gnosticizma, alkemije, kabale, hinduizma in budizma. Imel je moč lucidnega sanjanja (zavestno sodelovanje v sanjah) ter občasno vizije. Skrbno je zapisoval svoje sanje, fantazije in vizije, ter jih celo narisal, poslikal in celo izdeloval skulpture. Sčasoma se je izoblikovala njegova teorija osebnosti, ki razdeli osebnost na zavestni um, osebno podzavest ter na kolektivno podzavest celotnega človeštva, ki vključuje vse umrle ljudi in ne samo osebne duhove. Teorija kolektivne podzavesti razloži izkušnje ljubezni na prvi pogled, deja vu (že videno), takojšnje prepoznanje določenih simbolov in pomenov določenih mitov, obsmrtna doživetja, ustvarjalne izkušnje velikih umetnikov ter duhovne izkušnje mistikov vseh religij, kot tudi pojave sočasnosti v sanjah, fantazijah, mitologiji, pravljicah in v literaturi. Pri tem si je pomagal s teorijo arhetipov (arhetip je nenaučeno nagnjenje k doživljanju stvari na določen način). Arhetipi niso biološkega izvora, kot npr. nagoni, ampak so bolj duhovne potrebe. Najpomembnejši arhetip njegove teorije je sebstvo (self), Jaz, ki ponazarja dokončno enotnost osebnosti in združitev vseh nasprotij (razsvetljenje). Vendar je Jung verjel, da je dokončna perfekcija lahko dosežena šele v smrti in ne v času življenja. Po principu entropije naše ekstremne dele osebnosti sčasoma združujemo in transcendiramo (presegamo) nasprotja. Cilj življenja je realizirati sebe (Jaz).

Psihologi osebnosti ločijo med mehanicizmom (stvari delujejo po principu vzroka in posledice, kot je to v naravoslovni znanosti) ter teleologijo (smo vodeni od (naših) idej o prihodnih stanjih, namenov, pomenov, vrednot itd.; torej imamo svobodno voljo). Jung je verjel, da sta oba pristopa deloma pravilna, hkrati pa je dodal še princip sinhronosti (sočasnosti). Sinhronost je pojav dveh ali več dogodkov, ki niso povezani ne vzročno ne teleološko, pa vendar so povezani smiselno (kar razloži parapsihološke fenomene: telepatijo, sanje in vizije, ki se pozneje uresničijo itd.). Jung je verjel, da vsi ti nenavadni dogodki potrjujejo našo povezavo z drugimi ljudmi in z naravo preko kolektivne podzavesti.

CITATI:

»Vse, kar nas iritira pri drugih, nas lahko vodi k razumevanju sebe.«

»Nihče, ki se premika med kaotičnimi tokovi življenja, ni brez težav.«

»Srečanje dveh osebnosti je kot stik dveh kemičnih snovi: če pride do reakcije, sta oba spremenjena.«

»Čevelj je prav eni osebi, drugo pa žuli; ne obstaja recept življenja, ki bi vsem ustrezal.«

»Ničesar ne moremo spremeni, dokler tega ne sprejmemo. Obsodba ne osvobaja, ampak potlači.«

»Kjer vlada ljubezen, ni želje po moči, kjer moč prevladuje, primanjkuje ljubezni. Drug drugemu sta senca.«

»Samo naša dejanja razkrijejo, kdo smo.«

»Tvoje vizije bodo postale čiste, ko boš pogledal v srce. Kdor gleda zunaj, sanja; kdor gleda notri, se prebudi...«

»Če želimo karkoli spremeniti pri otroku, moramo najprej pogledati, če ni to nekaj, kar bi morali spremeniti v sebi.«

»Vsaka oblika odvisnosti je slaba ne glede ali je mamilo alkohol, morfij ali idealizem.«

»Ne morem reči, da verjamem. Jaz vem! Imel sem izkušnjo, ko me je zaobjelo nekaj, kar je mnogo močneje od mene, nekaj, čemur ljudje rečejo Bog.«

»Poznavanje svoje lastne teme je najboljši način za obravnavanje teme drugih ljudi.«

»Znanje ne sloni samo na resnici, ampak tudi na napakah.«

»Ljudje potrebujemo težave; potrebne so za zdravje.«

»Ne bi se smeli pretvarjati, da razumemo svet samo z intelektom. Sodba intelekta je samo del resnice.«

»Ali je sploh potrebno opozoriti na azijski izvor krščanstva?«

»Vsak poskus določiti naravo podzavesti ima enake probleme kot v atomski fiziki: samo opazovanje spremeni opazovani objekt. Torej, trenutno ne obstaja objektivni način določitve prave narave podzavesti.«

»Podzavestni um vidi pravilno tudi, ko je zavestno sklepanje slepo in nebogljeno.«

»Navkljub materialistični tendenci razumeti psiho kot reflekcijo ali zapis fizikalnih in kemičnih procesov, ne obstaja niti en sam dokaz te hipoteze.«

Učitelji modrosti 9

Učitelji modrosti 7