Poslanke in poslanci so se v okviru druge obravnave opredelili do predloga zakona o varnosti v cestnem prometu, ki za kršitelje cestno-prometnih predpisov predvideva bistveno višje kazni kot doslej. Tako kot na matičnem odboru za notranjo politiko se je tudi danes razvila daljša razprava okrog pristojnosti, ki naj bi jih pridobili občinski redarji, saj so številni poslanci nasprotovali uvedbi "občinske policije" in menili, da bi morali naloge opravljati policisti. Opozicijski poslanci, zlasti iz vrst SNS in NSi, pa so nasprotovali uvedbi "astronomskih" kazni. K zakonskemu besedilu, ki naj bi se začel uporabljati 1. januarja 2005, je bilo na plenarnem zasedanju sicer vloženih deset dopolnil oziroma k manj kot desetini členov, kar pomeni, da bi lahko državni zbor zakon sprejel še v okviru tokratnega zasedanja.

Kot omenjeno, se bo z zakonom bistveno zaostrila kaznovalna politika, zagrožene so višje sankcije za prekrške v skladu z določili novega zakona o prekrških. Tako so določene višje kazni za kršitve, ki se nanašajo na prehitro vožnjo in na vožnjo pod vplivom alkohola (prekoračitev hitrosti v naselju za več kot 50 km/h - poleg globe še prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, enako za vožnjo pod vplivom alkohola nad 1,5 grama alkohola na kilogram krvi oz. 0,71 grama alkohola na liter izdihanega zraka).

Tudi sicer so za prekoračitev hitrosti zagrožene bistveno višje kazni, tako bo voznik, ki bo prekoračil hitrost v naselju za deset kilometrov na uro, moral plačati 10.000 tolarjev globe. Za prekoračitev hitrosti do 20 kilometrov na uro je predvidena globa 30.000 tolarjev in ena kazenska točka, za prekoračitev hitrosti do 30 kilometrov na uro 60.000 tolarjev in tri kazenske točke ter za prekoračitev nad 30 kilometrov na uro 120.000 tolarjev globe in najmanj pet kazenskih točk. Podobno pa so se povišale tudi kazni za prekoračitev hitrosti v območju za pešce oz. umirjenega prometa ter na državnih in hitrih cestah ter avtocestah.

Višje sankcije so predpisane tudi za povzročitelje prometnih nesreč, razen nesreč z neznatno nevarnostjo. Pri določanju sankcij so sodelovali ministrstvo za pravosodje, senat za prekrške in sodniki za prekrške, kar zagotavlja uravnoteženost predpisanih sankcij in njihovo skladnost z zakonom o prekrških.

Novosti se nanašajo tudi na področja mladih voznikov, saj se bodo lahko mladi začeli usposabljati v avto šoli že s 16. leti in pol in po opravljenem preizkusu znanja iz praktičnega dela usposabljanja pred komisijo avto šole, nato pa do enega leta vozijo s spremljevalcem. Tako mlada voznica ali voznik najmanj eno leto pridobiva izkušnje pod nadzorom in vstopa v obdobje voznika začetnika z vozniškim dovoljenjem omejene veljavnosti s povprečno 3000 do 5000 prevoženimi kilometri. Z dopolnjenim 18. letom starosti pa gredo mladi vozniki lahko na vozniški izpit in nato kot vozniki začetniki vozijo do 21. leta starosti.

Spremembe zadevajo tudi področje registracije vozil ter t.i. prometno nalepko, ki bo zagotavljala, da je vozilo tehnično brezhibno, da so plačane predpisane dajatve za uporabo cest in da je vozilo obvezno zavarovano. Registracijo vozil naj bi po novem opravljale upravne enote in organizacije, pooblaščene za opravljanje tehničnih pregledov vozil, ter pooblaščene gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki se ukvarjajo s prodajo vozil; vozilo bo mogoče registrirati pri katerikoli upravni enoti oziroma registracijski organizaciji - ne glede na prebivališče oziroma sedež lastnika vozila.

Zaradi ukinitve krajevne pristojnosti registracije vozil bodo spremenjene tudi registrske tablice. Tako se obetajo povsem nove tablice, na katerih naj ne bi bilo več občinskih grbov, ki ga bo nadomestil državni grb, na tablici pa bo tudi znak EU. Spremembe so predvidene tudi na področju tehničnih pregledov. Prvi tehnični pregled za nova vozila bi bil obvezen tri leta po prvi registraciji vozila, drugi in tretji pa nato v dveletnih razmikih.