REPORTAŽA: Dan odprtih vrat na Naravovarstveni kmetiji Planinca

Z družino smo imeli v soboto, dne 15.maja 2004 lep izlet v prelepi kraj, kjer stoji kmetija Planinca. Nahaja se v vasi Kalobje, na pobočju ki gleda proti jugozahodu. Kmetija ima lepo sončno lego v mirnem, čudovitem slovenskem hribovskem podeželskem okolju. Presenečen sem bil, kako drugačna je tam pokrajina od npr. Šaleške doline, kjer smo mi doma. Zbralo se je precej ljudi, po moje cca 100 ljudi, bil je tudi župan občine Šentjur in še nekaj bolj znanih ljudi, npr g. Ivan Mešiček, prevajalec knjig o Anastazij ter Stane Vavpotič, borec za svobodo živali in vztrajen upornik proti njihovemu ubijanju.

Prvi del prireditve je vodila gospa Lojzka, ki je s svojim prijaznim, pomirjujočim in vere polnim glasom dala poseben pečat ljubezni temu popoldnevu.Nastopali so tudi otroci s te kmetije in dva plesalca, ves kulturni program pa je ponazarjal miroljubno usmeritev prebivalcev te domačije. Zares lepo!

Gospa Lojzka je omenila, da so prehodili začetne težave in ovire okolja, sedaj so že bolj znani in uveljavljeni in jim tudi v občini bolj zaupajo, ker se marsikdo tudi izven Slovenije zanima za njihovo življenje in način delovanja. Meni osebno je najbolj blizu njihov za naravo in živali miroljuben način pridelovanja hrane: nič gnojil, škropiv, brez ubijanja živali, mesa itak ne jedo. To se vsem prebivalcem te kmetije zares pozna na obrazih: vsi so žareči, polni zdravja, energije, hkrati pa izžarevajo nek globok notranji mir. Očitno Bog bogato nagradi tiste, ki se ravnajo po resničnih zakonih narave!

Izbrali so (verjetno!?) prvega pastirja vegeterijancev, vegancev in presnojedcev, otroka Tima s te domačije. Star je 9 let in njegova usta v življenju še nikoli niso okusila živalske hrane. Fant je iskreno zaprosil vse prisotne, naj pustijo živalim živeti in ne uživajo njihovega mesa.

No, po uradnem delu so se domačini izkazali kot zares izvrstni in darežljivi gostitelji: zastonj je bilo na razpolago veliko hrane s te kmetije, od sojinih namazov, potic brez jajc, domačih jabolk, zelenjavne enolončnice, zeliščnega čaja ipd. Sam se pokusil večino teh dobrot in sem bil navdušen. Naj omenim še to, da sva bila tam z ženo in dvema otrokoma, desetletnim Maticem in štirinajstletno Katjo. Oba sta negodovala, ko smo prišli tja, ker se je zdelo, da zanju ne bo zanimivo. Po pokušini jedi, po ogledu miroljubnega in živalim prijaznega okolja domačije sta mnenje popolnoma spremenila. Vsak od njiju je sam od sebe, ne da bi z ženo kakorkoli posegala, izjavil, da ne bo več jedel mesa. Do danes, ko to pišem, sta se tega držala! Starši, storite svojim otrokom dobro delo in jih pelijte na to domačijo!

Naše sobotno popoldne je bilo tokrat popolnoma drugačno. Namesto mestnega hrupa, kakšnega ameriškega filma polnega plitve zabave in nasilja v kinu ali že stokrat ponovljenega nakupovanja v enem od naših šoping centrov smo doživeli MIR, Radost, Preprostost in Ljubezen. Hvala Planinca in vsi tisti, ki ste zaslužni, da so v Sloveniji zrastle tudi takšne čudovite oaze topline, sonca in ljubezni.

Pozdrav vsem!
Vlado Blagus iz Velenja