So stari ljudje, ki so zakrknjeni od egoizma in ki svojo okolico dobesedno tiranizirajo. So stari ljudje, ki so zaradi telesnega in duševnega propadanja postali težko breme; tem moramo pomagati nositi njihovo breme z veliko ljubezni in potrpljenja.
V številnih starih ljudeh pa dremljejo zakladi. Le znati jih moraš odkriti. Vzemi si čas za stare ljudi! Vse preveč se govori o njih, o njihovi pokojnini, o njihovem stanovanju, o njihovih malih in velikih težavah, premalo pa se govori z njimi. Pogovarjaj se kdaj z njimi. Predvsem prisluhni takšnim starim ljudem, ki jih še ni načel nečloveški življenjski slog velemesta, ljudem s podeželja. Strmel boš nad njihovo življenjsko modrostjo, njihovim humorjem, filozofijo, spokojnostjo, gotovostjo, nad mirom njihovega srca.
Stari ljudje naredijo tisoč drobnih uslug, za katere je treba druge plačati. Za našo čustveno obubožano družbo so kažipoti k resničnim življenjskim vrednotam. Pogosto nas z veliko humorja opozarjajo, kako malo pomembno je marsikaj, za kar se pehamo in garamo.
Stari ljudje – dragoceni ljudje!
Phil Bosmans
Reci življenju DA
|
V starih ljudeh dremljejo zakladi
Prispeval/a: en_bk dne petek, 21. maj 2004 @ 11:40 CEST
"Ko si star deset let, tvoj oče ve vse;
ko si star dvajset let, tvoj fotr nima pojma,
ko si star trideset let, tvoj oče morda kaj ve,
ko si star petdeset let, si želiš, da bi bil oče še živ, da bi ga lahko vprašal".
en bk
V starih ljudeh dremljejo zakladi
Prispeval/a: ana dne petek, 21. maj 2004 @ 19:50 CEST
en_bk, tisto pri 40 si spustil:"Moj ata pa res marsikaj ve."
In pri 50 naj bi bil vzdih:" Ko bi ga lahko vsaj še enkrat kaj vprašal...."
sončkast dan ti želim
ana