RAZMIŠLJANJE O ENOSTI ČLOVEKA S SRCEM

Titan je bil Ikaros, ki je hotel poleteti v nebo, a so se mu poroti, ki jih je sestavil iz lahkega voska, v soncu stopile in je nesrečno padel nazaj na Zmeljo.

Kakšna je pravzaprav modrost zgornje misli?

Srce lahko človek posluša, vendar v srcu morajo biti akumulirane vrednote. Pri učenju je pomembno, da se ljudje naučijo kako svoje srce napolniti z vrednotami in kaj vrednote v resnici predstavljajo. Temeljno vprašanje je kako sezidati v srcu moralno stavbo človeških vrednot in dolžnosti do njih. Pravi učitelj je samo tisti, ki to zna. Ravnovesje okrog človeka je odvisno samo od njegovega vedenja in milosti njegovih odločitev. Ne ustvarjajmo iz srca in sebe vsemogočnega Boga, če je to srce prazno.

In še vprašanje ali je namen srca, da je obrnjeno navznoter v lastno ugodje, ali je namen srca, da je obrnjeno navzven?
Meni se zdi lastno ugodje srca znak egoizma, ki se izrojeva do take mere, da obide in zanemari vse kar je zunaj njega. Ali naj to srce skrbi izključno samo zase, ali ni njegova dolžnost, da skrbi tudi za življenje in bivanje okoli njega? Tu zadenemo ob temeljno vprašanje zakaj sta zadnje čase postavljena pod vprašaj obstoj in preživetje človeštva. Zavedajmo se, da za genocid človeštva zadostuje ena sama napaka stoletja in to je skrčena moralna kvaliteta življenja. In kaj se zgodi, če se vsak človek zapre kot školjka izključno vase in vidi samo svojo svetlobo, svoje subjektivno dobro počutje. Kaj bi se zgodilo, da bi množično ljudje gledali in poslušali nekega učitelja, ki z omamljenimi, zaslepljenimi in pijanimi očmi v odnosu do vsega človeštva govori kako naj bo posameznik znotraj sebe srečen, kako naj potuje vase. Ali ni pot do sreče človeka v osveščenju vsega človeštva z vrednotami? To so pravi nauki! Pravi nauk se mora opirati na zdravo moralno miselnost in moralne vrednote v človeku, dokler moralne vrednote ne postanejo v srcu velesila, ki vodi človeško družbo in slehernega akterja v njej. Vse te tehnike mojstrov zvenijo naivno romantično spričo problemov sodobnega človeka. Zakaj se v učenju odmišlja iskanje vzrokov za krize človeškega srca? Problem je iskanje rešitve v bistvu stvari, v moralnih vrednotah, ki se izgubljajo in hlapijo neznano kam. Svet se nam pred očmi ruši. Ali je mogoče ob zrušenem svetu v sebi iskati notranjo srečo in notranjo svetlobo? Če je zunaj tema, tudi svetloba ne bo piršla do nas. Srce bo ostalo le krpa prekrvavljenega tkiva, brez prave duhovne vsebine .

Ob tem razmišljanju je vedno bolj jasno, da nobena tehnika in noben pouk modreca ne more zajamčiti zdrave in srečne človeške družbe, dokler se ne opre na poučevanje kaj je zdrava moralna miselnost in kakšne morajo biti vrednote v človeku. Zato rešitve je treba iskati v nas samih, da najprej spoznamo česar v srce nimamo in kaj bi lahko imeli, če se bomo vzgajali in to pridobili. Ali se je kakšen mojster ali njegov učenec vprašal na kakšni stopnji je sploh človeštvo in človek v njem. Ali je v dobi svoje pubertete, torej mladosti, v kateri vse vre dokler se ne izvre in je temu človeku potreben poduk, ki ga dajemo adolescentu. Morda se je pa tudi človeštvo znašlo v dobi svojega staranja, ki se bliža neizogibnemu zatonu, ko je z viškom svoje ustvarjalnosti pognalo samomorilne, za preživetje nezmožne oblike. Če je temu tako, se s tem sprijaznimo in poučujmo tehnike kako bomo notranje srečni, z abstrahiranjem vsega kar se okoli nas dogaja, umrli. Torej veliko vrašanje je kaj je ta-le naš homo sapiens! Človek, ki zunaj sebe ne pozna več nobene omejitve, naj bi potoval v sebe in si postavljal znotraj omejitve, ker problemov zunaj sebe ne obvlada več. Milijoni let so za nami in naša zgodovina se razodeva v evoluciji vseh živih bitij in sedaj naj bi zaradi človeka, ki se kaže kot najvišje razvito bitje v kozmosu zemlja s svojim enkratnim atomskim bliskom ugasnila? Ali se nismo našli v tako hudi krizi vrednot, da je naša resnična prednostna naloga učenje kakšne vrednote naj bodo zasidrane v nas, da se naša zaslepljenost ne bo sprevrgla v nevrednost. Ko se v zakladnicah raznih tehnik množijo ljudje z individualnimi zlatimi, navznoter obrnjenimi srci, je potrebno da stopijo na njihova mesta platinasta srca, ki bodo s svojo dragocenostjo obrnjena navzven, kajti v teh zlatih srcih se pojavlja vrednostna praznina, nekakšen vacuum, ki vse zamaje na duhovnem obzorju, kajti smisel življenja ni izmikanje in meditiranje sam s sabo, temveč osveščanje in čutenje svoje prizadetosti. Človek je prav, da gre vase, vendar to potovanje mora iti v tem smislu, da se zamisli v znamenju globoke avtoreflekcije o svojem početju, o početju vseh ki nas obdajajo in o vseh posledicah, ki jih je s svojim individualnim in skupinskim ravnanjem nase priklical. Gre za občutenje zavesti časa. Sodobni človek se ne zaveda samo sebe in prostora v katerem živi in poskrbi. da v tem svojem lastnem egu preživi, temveč je njegova dolžnost da se zaveda tudi časa in drugih ljudi, s katerimi v tem prostoru živi. Po svoji razsežnosti je ta sodobni človek obrnjen iz preteklosti v prihodnost, zato začenja zavestno meriti dolžine, vrednotiti teže in zaskrbljen zre v prihodnost na večni tehnici časa, svoje individualne in hkrati tudi kolektivne zavesti.
Zaključek tega mojega razmišljanja je, da človek ne more najti svojo svetlobo in svoj notranji mir v anarhiji vrednot. Z vsemi sredstvi in učenjem se moramo posvetiti spreminjanju sveta okoli nas in ne le ustvarjanju našega notranjega ugodja s pomočjo tehnik, ki lahko blokirajo vsako zunanjo dejavnost in presojo, kajti sodobni človek je predstavnik globoke krize vrednot, zato naj bo s svojim zrenjem usmerjen v čas, v katerem živi. Žal, v teh meditacijskih tehnikah ne vidim nobene instance, ki bi učila človeka moralnih vrednot in vrednotila moralnost posameznika. Kako lepo in utopično je slišati: občutimo notranjo svetlob in svoj dih. Kakšen? To je temeljno vprašanje. Svoj dih ali dihanje vsega sveta in univerzuma? Tako kot sem postavila vprašanje na filozofski ravni, je lahko prav tako na filozofski ravni odgovor. Vendar življenje riše svoje podobe, ki so največkrat drugačne od naših predstav.

[ Odgovori na to | # ]