NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 17-jul
  • Grafika na žlico

  • nedelja 19-jul
  • Nedeljski bolšji trg - sejem starin

  • torek 21-jul
  • Trije spomini: Med Hajfo, Alepom in Ljubljano

  • četrtek 23-jul
  • Sončna delavnica

  • petek 24-jul
  • Poletje v Radol'c

  • sobota 25-jul
  • Poletni oddih: Ostani v srcu

  • nedelja 26-jul
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • torek 28-jul
  • Torkove igrarije z Lutkovnim gledališčem Velenje

  • sreda 29-jul
  • Milonga MCC

  • petek 31-jul
  • Poletno počitniško varstvo: Od paža do viteza

  • nedelja 02-avg
  • Svetovna serija v odbojki na mivki

  • torek 04-avg
  • Torkove igrarije z Muzejem Velenje

  • četrtek 06-avg
  • Morske pošasti

  • sobota 08-avg
  • Rudarski tek 2020

  • ponedeljek 10-avg
  • Poletni HITRI ZMENKI (30-45, 40-55 in 50-65 let)

  • sreda 12-avg
  • POLETNI MATCH - iščemo ujemanja - Dogodki za Samske

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Eno s Srcem   
    petek, 21. maj 2004 @ 05:33 CEST
    Uporabnik: stojči

    * Zgodbe iz sebeVeliko ljudi govori o preteklosti.
    In ja, bili so veliki časi,
    ampak preteklost ni bila boljša od sedanjosti.

    Moramo videti, kakšno srečo imamo,
    da smo tu, da imamo odprte oči in vidimo,
    kaj se dogaja sedaj, ker je to neverjetno zanimivo.

    Pridi iz preprostega mesta svojega življenja.
    Ko prepoznaš to stvar, ki je znotraj tebe,
    ki ti je naredila svetišče znotraj tebe,
    potem lahko začenjaš razumevati vrednost biti človeško bitje.
    Svetišče je srce vsakega človeka in obstaja znotraj tebe.
    Ne prebarvaj ga rdeče, niti zeleno, ne prilepi spomenika nanj.
    Ni vredno tega.
    Pomembno je biti živ in to prepoznati.


    Svetništvo je za ljudi, ki so umrli. Mi smo živi zdaj.
    Čuti zmagoslavje svojega življenja. To je vse, kar šteje.
    To je stvar razumevanja.
    Če bi bil kdo svetnik, bi bil prepoznan po svoji hvaležnosti, razumevanju in izpolnitvi.

    V tem življenju moramo razumeti samega sebe.
    Življenje nas spreminja. To je izziv.
    To je, kar je bilo ponujeno - kar se razvija, sijanje.

    Veliko ljudi se osredotoča na njihove težave in probleme.
    Če bi lahko samo pogledali sebe in videli to nekaj,
    kar nas je ščitilo in reševalo znova in znova.
    Celo če je samo za delček sekunde, da smo opomnjeni na to,
    kar je pomembno v življenju, je to dovolj.

    Vsak je na potovanju.
    Pogledam obraz vsakega človeka
    in vsakdo ima za povedati svojo zgodbo.
    Vsaka solza ima za povedati svojo zgodbo,
    vsak nasmeh ima za povedati svojo zgodbo.
    Vsaka oseba ima za povedati svojo zgodbo. Resnično jo ima.
    Njihovo izražanje tega kar čutijo v svojem življenju govori zgodbo.

    Bodi s tem darilom življenja, razumevanja
    in borila se bova, kakršenkoli boj se je za borit.
    Ne bova iskala temo, ampak če bo prišla,
    bova prižgala toliko luči, da tema ne bo vedela kje biti.
    To imava: Nimava sabelj, ampak luči in jih bova prižgala.

    Ni potrebe, da zmeda in dvomi pridejo v naša življenja.
    Taka je možnost.
    Ne pravim, da nikoli nismo zmedeni.
    Ampak obstaja možnost , da nismo zmedeni. Ni potrebe za dvomi.
    Ko živimo in obstajamo, je življenje lahko doživljano v svoji čistosti, svoji lepoti,
    brez vseh kaosov in dram.
    Življenje pravi: »Pridi čez reko in ne bo se ti treba zmočiti. Ni ti treba pasti v reko.
    Uživaj v potovanju.»

    Če si sprejel ta izziv v svojem življenju biti izpolnjen, poglej skozi.
    Ista količina energije je potrebna da dvomiš v izkustvo, ali ga doživljaš.

    Zaljubi se v to, kar tvoje srce hoče da storiš. Sinhroniziraj se z njim.
    Pridi skupaj s svojim srcem. Naredi, da bosta tvoje srce in ti tim.
    Ko postanemo tim z zmedo in dvomi ne pridemo nikamor.
    Čeprav nam obljubljajo, da bomo zmagali vsako igro, vsako tako igro izgubimo.
    Pridi skupaj s srcem. Ko sta srce in ti postala tim, je neverjetno.
    Torej ostani z njim. To je pomembno.

    Vrata so odprta. To je zelo specifičen trening.
    To je trening iz katerega odneseš korist iz vsakega diha.
    To ni kot nekdo, ki pride poda nekaj z napisanim govorom. Ne.
    Je veliko več od tega.
    Bodi sam s sabo in uživaj to življenje.
    Osredotočaj se, ker greš lahko resnično daleč.
    Zelo sem ponosen na tiste ljudi, ki se trudijo biti izpolnjeni.
    Zelo, zelo ponosen.


    Maharaji

    prevedel stojan svet s strani http://inspire.contactinfo.net/v1_i13/story_1.htm

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja stojči
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20040515173335411

    No trackback comments for this entry.
    Eno s Srcem | 5 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Eno s Srcem

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 21. maj 2004 @ 09:02 CEST
    RAZMIŠLJANJE O ENOSTI ČLOVEKA S SRCEM

    Titan je bil Ikaros, ki je hotel poleteti v nebo, a so se mu poroti, ki jih je sestavil iz lahkega voska, v soncu stopile in je nesrečno padel nazaj na Zmeljo.

    Kakšna je pravzaprav modrost zgornje misli?

    Srce lahko človek posluša, vendar v srcu morajo biti akumulirane vrednote. Pri učenju je pomembno, da se ljudje naučijo kako svoje srce napolniti z vrednotami in kaj vrednote v resnici predstavljajo. Temeljno vprašanje je kako sezidati v srcu moralno stavbo človeških vrednot in dolžnosti do njih. Pravi učitelj je samo tisti, ki to zna. Ravnovesje okrog človeka je odvisno samo od njegovega vedenja in milosti njegovih odločitev. Ne ustvarjajmo iz srca in sebe vsemogočnega Boga, če je to srce prazno.

    In še vprašanje ali je namen srca, da je obrnjeno navznoter v lastno ugodje, ali je namen srca, da je obrnjeno navzven?
    Meni se zdi lastno ugodje srca znak egoizma, ki se izrojeva do take mere, da obide in zanemari vse kar je zunaj njega. Ali naj to srce skrbi izključno samo zase, ali ni njegova dolžnost, da skrbi tudi za življenje in bivanje okoli njega? Tu zadenemo ob temeljno vprašanje zakaj sta zadnje čase postavljena pod vprašaj obstoj in preživetje človeštva. Zavedajmo se, da za genocid človeštva zadostuje ena sama napaka stoletja in to je skrčena moralna kvaliteta življenja. In kaj se zgodi, če se vsak človek zapre kot školjka izključno vase in vidi samo svojo svetlobo, svoje subjektivno dobro počutje. Kaj bi se zgodilo, da bi množično ljudje gledali in poslušali nekega učitelja, ki z omamljenimi, zaslepljenimi in pijanimi očmi v odnosu do vsega človeštva govori kako naj bo posameznik znotraj sebe srečen, kako naj potuje vase. Ali ni pot do sreče človeka v osveščenju vsega človeštva z vrednotami? To so pravi nauki! Pravi nauk se mora opirati na zdravo moralno miselnost in moralne vrednote v človeku, dokler moralne vrednote ne postanejo v srcu velesila, ki vodi človeško družbo in slehernega akterja v njej. Vse te tehnike mojstrov zvenijo naivno romantično spričo problemov sodobnega človeka. Zakaj se v učenju odmišlja iskanje vzrokov za krize človeškega srca? Problem je iskanje rešitve v bistvu stvari, v moralnih vrednotah, ki se izgubljajo in hlapijo neznano kam. Svet se nam pred očmi ruši. Ali je mogoče ob zrušenem svetu v sebi iskati notranjo srečo in notranjo svetlobo? Če je zunaj tema, tudi svetloba ne bo piršla do nas. Srce bo ostalo le krpa prekrvavljenega tkiva, brez prave duhovne vsebine .

    Ob tem razmišljanju je vedno bolj jasno, da nobena tehnika in noben pouk modreca ne more zajamčiti zdrave in srečne človeške družbe, dokler se ne opre na poučevanje kaj je zdrava moralna miselnost in kakšne morajo biti vrednote v človeku. Zato rešitve je treba iskati v nas samih, da najprej spoznamo česar v srce nimamo in kaj bi lahko imeli, če se bomo vzgajali in to pridobili. Ali se je kakšen mojster ali njegov učenec vprašal na kakšni stopnji je sploh človeštvo in človek v njem. Ali je v dobi svoje pubertete, torej mladosti, v kateri vse vre dokler se ne izvre in je temu človeku potreben poduk, ki ga dajemo adolescentu. Morda se je pa tudi človeštvo znašlo v dobi svojega staranja, ki se bliža neizogibnemu zatonu, ko je z viškom svoje ustvarjalnosti pognalo samomorilne, za preživetje nezmožne oblike. Če je temu tako, se s tem sprijaznimo in poučujmo tehnike kako bomo notranje srečni, z abstrahiranjem vsega kar se okoli nas dogaja, umrli. Torej veliko vrašanje je kaj je ta-le naš homo sapiens! Človek, ki zunaj sebe ne pozna več nobene omejitve, naj bi potoval v sebe in si postavljal znotraj omejitve, ker problemov zunaj sebe ne obvlada več. Milijoni let so za nami in naša zgodovina se razodeva v evoluciji vseh živih bitij in sedaj naj bi zaradi človeka, ki se kaže kot najvišje razvito bitje v kozmosu zemlja s svojim enkratnim atomskim bliskom ugasnila? Ali se nismo našli v tako hudi krizi vrednot, da je naša resnična prednostna naloga učenje kakšne vrednote naj bodo zasidrane v nas, da se naša zaslepljenost ne bo sprevrgla v nevrednost. Ko se v zakladnicah raznih tehnik množijo ljudje z individualnimi zlatimi, navznoter obrnjenimi srci, je potrebno da stopijo na njihova mesta platinasta srca, ki bodo s svojo dragocenostjo obrnjena navzven, kajti v teh zlatih srcih se pojavlja vrednostna praznina, nekakšen vacuum, ki vse zamaje na duhovnem obzorju, kajti smisel življenja ni izmikanje in meditiranje sam s sabo, temveč osveščanje in čutenje svoje prizadetosti. Človek je prav, da gre vase, vendar to potovanje mora iti v tem smislu, da se zamisli v znamenju globoke avtoreflekcije o svojem početju, o početju vseh ki nas obdajajo in o vseh posledicah, ki jih je s svojim individualnim in skupinskim ravnanjem nase priklical. Gre za občutenje zavesti časa. Sodobni človek se ne zaveda samo sebe in prostora v katerem živi in poskrbi. da v tem svojem lastnem egu preživi, temveč je njegova dolžnost da se zaveda tudi časa in drugih ljudi, s katerimi v tem prostoru živi. Po svoji razsežnosti je ta sodobni človek obrnjen iz preteklosti v prihodnost, zato začenja zavestno meriti dolžine, vrednotiti teže in zaskrbljen zre v prihodnost na večni tehnici časa, svoje individualne in hkrati tudi kolektivne zavesti.
    Zaključek tega mojega razmišljanja je, da človek ne more najti svojo svetlobo in svoj notranji mir v anarhiji vrednot. Z vsemi sredstvi in učenjem se moramo posvetiti spreminjanju sveta okoli nas in ne le ustvarjanju našega notranjega ugodja s pomočjo tehnik, ki lahko blokirajo vsako zunanjo dejavnost in presojo, kajti sodobni človek je predstavnik globoke krize vrednot, zato naj bo s svojim zrenjem usmerjen v čas, v katerem živi. Žal, v teh meditacijskih tehnikah ne vidim nobene instance, ki bi učila človeka moralnih vrednot in vrednotila moralnost posameznika. Kako lepo in utopično je slišati: občutimo notranjo svetlob in svoj dih. Kakšen? To je temeljno vprašanje. Svoj dih ali dihanje vsega sveta in univerzuma? Tako kot sem postavila vprašanje na filozofski ravni, je lahko prav tako na filozofski ravni odgovor. Vendar življenje riše svoje podobe, ki so največkrat drugačne od naših predstav.


    Eno s Srcem

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 21. maj 2004 @ 13:31 CEST
    draga Tatjana,
    skrbno sem prebral tvoj komentar na tale članek. Moram priznati, da si se me močno dotaknila s svojim treznim dojemanjem bistvene problematike Ega ali egoizma v človeku 21.stoletja.

    Če bi si vsi , ki meditirajo, molijo postavili resnično enkrat v življenju vprašanje:" Bog, kaj želiš od mene?", bi dobili vodstvo in s tem tudi pravilno nezasenjaško delovanje z ljudmi in za ljudi. To je gotovo kot beli dan. To je osnovno vodilo iz katerega dobimo rešitve za obstoječe groze sence, ki preplavljajo ves svet. Ta pomoč pride od božjega sopotnika, ki nas tako in tako ne pusti pri miru in nas skozi navidez neobladljive probleme poskuša prebuditi. Neprestano nas kliče, da spoznamo dvojnost tega sveta in , da spoznamo, da zemeljske drame ne moremo rešiti z zemeljskimi sredstvi. Ko človek to dojame, postane blagoslovljen človek. Kajti klic, ki prihaja iz dna duše se dotakne našega srca. A to potem ni nikakršno stanje pozornosti na sebe in svoje srce, ampak živo delovanje na vse ljudi.

    Nenadoma postane vse drugače, spremenimo se. Živo v nas je istočasno tudi univerzalno božansko. Za Boga ne obstoja znotraj in zunaj. Tako stanje je le za človeka, dokler ne živi v Kristusu in dokler ne izreče na glas in popolnoma zavestno:" Oče in jaz sva eno!" Bog uporablja univerzum kot orodje, s pomočjo katerega se lahko , razvije čudežno. Ta čudovit razvoj je začetek popolnoma nove dobe Vodnarja, ki se sedaj začenja in razodeva človeštvu. Da bi se to vse pospešilo in pravilno vodilo moramo mi ljudje biti kanal skozi katerega Bog deluje za ta svet.

    V nas samih obstaja božje polje, kraljestvo duha višje življenje. Zato se iz tega božjega polja lahko vedno prikliče božje sile ljubezni, ko izrečemo na glas in z vsem srcem:" Pridi duh-duša sveta in se izlivaj na vse ljudi in v njihova srca. Naj se sedaj spusti božja milost na tega in tega ( ime ) in naj ga vsega v celoti presvetli Sveti Duh." To bi morali ljudje delati za vse ljudi in svet bi se hitro pričel reševati s pomočjo Boga, a ne nas, ki smo padla bitja in , ki ta svet ni edini naš svet. Mi ljudje tega sveta ne moremo rešiti brez božje pomoči, kajti vsi poskusi v zgodovini do tega trenutka nam to nazorno potrjujejo. Ta svet so na rob propada pripeljali inteligentni pametni ljudje, ki pa niso imeli duhovne modrosti. Zato ga oni ne morejo rešiti, rešimo ga lahko samo mi nori s pomočjo Boga.

    Predlagam, da naj vsakdo, ki bo prečital te vrstice sam preveri v življenju enega dne naslednje; ko greš v trgovino, šolo, v službo, v posel, na banko, sodišče, občino, k sorodnikom, upnikom, dolžikom, izterjevalcem, itd v mislih kamor prideš govori:" Naj teče ljubezen božja v vse tu prisotne ljudi, prostore, mir, šalom vsem tukaj." Samo delaj en dan to in videli boste neverjetne čudeže moči svete ljubezni. In s tem konkretnim delovanjem boste sprožili val velikanskega magnetnega polja, ki se mu reče Ljubezen od Boga za ljudi. Istočasno se boste znebili vsake sebičnosti in preterane pozornosti na sebe in svojo srečo.

    To pa je začetek popolnoma drugačnega, novega življenja. Zato resničnega življenja ne moremo iskati z vajo, z urejenjem in učenjem. Priti mora iz notranjosti. Biti mora hrepenenje duše kot posledica čudovitega dotika božanske skrivnosti v našem srcu, dotika tistega, ki je v nas in pored nas. Nato lahko doživimo:" Ljubite svojega Boga nad vse in svojega bližnjega kot samega sebe."

    Iskanje božanskega kraljestva in ljubezni do Boga in bližnjega se združuje v srcu. Tako to res postane središče ljubezni. Vse naše nesmiselne želje izginejo. Kdor ljubi Boga, sprejme vse. Tako naše srce postane luč. Le tako lahko človek v tej svetlobi spozna svet in svoja sobitja. Ljubiti Boga nad vse in svojega bližnjega kot samega sebe, ni zunajni izraz zasenjaštva, verske gorečnosti, nejasne sentimentalnosti, ampak resnično stanje zavesti, sonce, ki sveti za vse ljudi. Kdor Boga zares ljubi nad vse in se zaradi te ljubezni notranje popolnoma spremeni, lahko reče:" Tvoja volja, naj se zgodi Gospod."
    lep pozdrav tebi Tatjana od Mirana.



    Eno s Srcem

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 21. maj 2004 @ 14:15 CEST
    Dragi Miran,

    hvala ti za tvoj dober komentar, ki akumulira, razgrinja in ustvarja vse tiste duhovne pojme, ki bi se jih moral sleherni človek zavedati. V tvojem komentarju je spočeta beseda človekovega bistva: božje razodevanje v človeku, ki zasluži že kar sakralno spoštovanje. In tako nas je Stojči spodudil s svojim prispevkom, da komuniciramo in razglabljamo in se nam bo najverjetneje pridružil. Moram povedati, da sem danes napisala in poslala v pozitivke pesem: "Nov človek", ki se prav v smislu naših pogovorov dotika človeka zavesti, ki mu bo jutri iz rudnin zrahljane zemlje izstopila noga prihodnosti.

    Hvala za dialog in tudi Miran lep pozdrav od
    Tatjane


    Eno s Srcem

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 21. maj 2004 @ 15:30 CEST
    draga Tatjana,
    že čakam na prihod " Novega človeka ", človeka iz drugih dimenzij. Seme je močneje vskalilo naj se vidi plod. Naj ta Drugi človek- ustvarjalna božanska zavest, ki je nekaj sebe položila v tebe, kjer počiva, prevzame vodstvo za prehod v božansko naravo, v življenje. Kajti iz Tomaževega evangelija nam povedo Jezusove besede, verz 61:" Jezus je dejal: Dva počivata na klopi, eden bo umrl, drugi bo živel." V človeku se se odigrava ta drama, v kateri igrata glavno vlogo dve nasprotni si sili. Bolj jedrnato, kot je to povedal Jezus bi težko izrazili to našo dramo življenja.

    Umrla bo naša osebnost-zemeljski človek. To je neizpodbitno. Ne glede na to ali bo rešil dramo ali ne. Obstajata dve vrsti smrti in med njima je temeljna razlika. Prva smrt je v naši osebnostni, na nižjem naravnem nivoju bivanja, druga je prehod v božansko področje bivanja, v večnost življenja. Prva je ponavljanje ikarnacij, druga smrt je vstanje in konec drame.
    Za Stojčija pa lahko rečem, da je velik motivator, ki nas oskrbuje z potrebnim svetlobnim gorivom in bi lahko v bodoče odprl svetlobno črpalko, kamor bi hodili po svetlobno visoko oktansko gorivo za popotovanje v lastno srce. Lahko bi odprl " Svetlobno podjetje za ditribucijo kozmične prane, pod imenom" Stojči Dih " d.o.o.
    Privoščil sem si malce šale za katero, upam da mi Stojči ne bo zameril. Seveda si tudi sam želim še naprej sodelovanja s Stojčijem, ki je topel misleč in odličen sogovornik.
    lep pozdrav obema in ostalim
    od Mirana.


    Eno s Srcem

    Prispeval/a: stojči dne petek, 21. maj 2004 @ 15:55 CEST
    Draga Tatjana, dragi Miran,

    opravičujem se vama, ker nisem posegal v debate, ampak saj sta itak lepe stvari napisala, globoke, resnične, občutene iz svoje resnice in svojega srca.

    Ker organiziram potovanje v Milano,

    kjer bo Prem Rawat imel svojo prireditev

    12. junija in na katero so vabljeni vsi,

    ki se želijo pobliže seznaniti z njegovim učenjem,

    nimam toliko časa se ukvarjati s pozitivkami.

    En avtobus smo že napolnili, v drugem pa je še dovolj prostora za vse, ki bi se radi naučili:

    Kako biti v tem trenutku zdaj,

    Kako vzdrževati stik s tem trenutkom,

    Kako poglobljeno izhajajti iz sebe,

    Kako dojeti, da je tvoj razum res samo majhen delček tvoje inteligence :)

    Skratka, kako priti do svojega notranjega oceana odgovorov,
    ki nima nobenih vprašanj.

    V soboto 12. junija bomo odšli iz Ljubljane z avtobusi,
    si poleg Prem Rawatove prireditve še ogledali Milansko katedralo in Operno hišo Skalo.

    Prepričan sem, da bo to nadvse prijetno potovanje.

    Proti nedeljskemu jutru se bomo vrnili domov.

    Cena celotnega potovanja je 9.000 sit.

    Če želiš iti z nami, me lahko pokličeš na 041-845-880

    lp

    ---
    stojči


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,80 seconds