Bodite potrpežljivi z vsem, kar je v vašem srcu nerazjasnjenega. Skušajte ljubiti vprašanja sama, kot zaklenjene sobe ali knjige, napisane v tujem jeziku. Bistvo je doživeti. Živite vprašanja zdaj. Morebiti boste potem postopoma, neopazno, nekega dne dočakali svojo pot do odgovorov.

R.M. Rilke Gospod John Welwood je v svoji knjigi Potovanje srca zapisal, da intimna veza še nikoli do sedaj ni zahtevala od nas, da se tako pošteno in zavestno soočimo sami s seboj in drug z drugim. Se zavedate tega? Ali vidite, da se morate znebiti starih navad in se poglobiti vase, če želite ohraniti vez z nekom, ki ste ga ljubili ali pa ga še ljubite?

Vsi gremo skozi isti proces, ko se zaljubimo, se prepuščamo manipulaciji in iščemo krivdo v drugem, le da gre tukaj pot v dve prepoznavni smeri, ali se odločite, da boste poiskali nekoga drugega, ki vas bo imel rad, ali pa se odločite, da boste vzljubili sebe. Ljudje okoli nas so le ogledala, ki nam kažejo vse tisto, kar sami nočemo videti. Vsi nosimo v sebi tiste grde, temne sence, ki jih ne maramo videti in jim obrnemo hrbet vsakič ko smo soočeni z njimi, kot tudi tiste lepe, prijetne lastnosti, ki jih radi pohvalimo pri sebi ali komu drugemu. Izziv s katerim smo soočeni v odnosu se glasi: ZBUUUDIIITE SEEEE!

Dogovor naših duš je, da te človek, ki te ima rad vsakič, ko opazi da si zaostal na poti ali zaspal, brcne v rit, da greš naprej po svoji poti. In naša pot gre le v eno smer noter, v globino. Zelo čudno se sliši, vendar ni kakšne bistvene razlike med učenjem, ki so ga bili deležni tisti, ki so želeli spoznavati življenjske modrosti pri učiteljih in našim vsakdanom..Nekoč so se ljudje, če so hoteli raziskati svoje globine,globlje skrivnosti življenja, morali umakniti v samoto samostanov ali k puščavnikom. Dandanes je intimna zveza tista, ki nas sooči z našimi bogovi in demoni.

Ne vem, če se zavedate, vendar je partnerstvo kot ga poznamo danes stvar nekaj rodov. Včasih so zakonskega partnerja otroku izbrali starši. Pogosto se partnerja do poroke nista poznala in zakon je obdržala skupaj družina ali širša skupnost, kadar je bil zakon nesrečen. Kakovost odnosa ni bila pomembna. V zadnjih rodovih pa se pari odmikajo od družine in tradicionalnih vrednot - skupaj ju lahko obdrži le notranja kakovost osebne zveze. Po nekaj tisočletjih razcepljenosti znotraj sebe smo ponovno pred velikim izzivom - kako združiti svoj notranji jin in jang? Izziv pred katerim stojimo je zavestno partnerstvo.

Pa poglejmo kako se stvari razvijajo. Ko se zaljubimo smo drugi ljudje, smo taki kakršni smo, letimo in višje ko letimo, trši so padci. Ko smo soočeni s svojo drugo polovico, ki nas uravnoteža se popolnoma odpremo in ničesar ne pogojujemo. To je obdobje dajanja. Kakršni koli že so motivi, tukaj nihče ničesar ne pričakuje, zadostuje že dejstvo, da si z nekom, ki ti je ljub, ki te razume. In potem se nekega dne zbudimo in ugotovimo, da ta oseba s katero sem, ni več ista, kot tista s katero sem se našel pred tednom, mesecem ali letom dni. Naenkrat opazimo, da dajemo in ne dobivamo nazaj tistega, kar bi želeli. Nekdo nam je snel rožnata očala zaljubljenosti in stvari kar naenkrat niso več iste.

Začne se obdobje pogojevanja, ki lahko traja od nekaj let do smrti, odvisno od tega, kdaj se ljudje zavedo kaj se dogaja. Mnogo na tej stopnji obupajo in začno znova. Toda naj vas na tej stopnji opozorim na neko pomembno dejstvo, ni važno kje sestopiš iz odnosa, vedno greš pri novem odnosu od začetka, ponovno moraš čez vse faze, ne moreš začeti tam, kjer si v prejšnjem nehal. Ali je vredno zavreči deset let skupnega življenja in začeti znova, ko moraš ponovno čez vse tisto, kar si v teh desetih letih naredil pa presodite sami!? Ljudje prihajamo v odnos z nevidnim seznamom, ki ga vedno nosimo s seboj, vendar partnerja pogosto ne vesta kaj piše na seznamu njegovega ljubega, ker si tega nikoli ne zaupata. Tako se začne bitka za moč, jaz tebi tole, v zameno dobim tole, drugače sem užaljen in ne dobiš večerje, seksa ali karkoli že je tisto, kar ti je všeč. Pričakovanja pa so tista past, kamor se ujamemo vsi in tukaj izgubimo največ energije. Ko si v svojem življenju zaželite obilja na katerem koli področju morate nehati pričakovati - karkoli. Tukaj se podate v neznano, v tiste plasti svojega bitja, ki so pogosto skrite tudi nam samim. In verjemite mi,da je pričakovanja najtežje odpustiti, saj si vedno najdemo izgovor, če ne drugega pa vprašanje kaj pa mi sploh še ostane potem, če opustim vsa svoja pričakovanja?

Prepogosto se namreč ne zavedamo da v sebi nosimo vse bolečine majhnega otroka, ki išče idealne starše, da bi lahko dobil tisto, česar kot majhen otrok ni dobil od svojih staršev. In tako vaš partner postane vaša krušna mati in oče v eni osebi. Vse bolečine, ki ste jih doživeli boste v partnerski zvezi podoživeli in imeli s tem možnost da jih odpustite sebi in vašim staršem. Ne verjamete? Pomislite malo! Vaš oče je bil pogosto zdoma in kot majhna deklica ste imeli redke trenutke na voljo, da ste pritegnili njegovo pozornost. Sedaj imate partnerja, ki je pogosto odsoten - fizično ali čustveno in tako zopet podoživljate vse tisto, kar ste doživljali kot otrok. Ali pa ste kot deček zaradi očetove odsotnosti morali tolažiti mater in ste ji nadomeščali moškega, ki je bil odsoten. Pogosto se takšni moški izogibajo intimnosti ali daljšim partnerskim odnosom, ker se bojijo, da jih bo ženska izčrpala, nadvladala ali pa so čustveno nedostopni.

Ko sprejmemo igro, jo težko prepoznamo in vendar lahko le drug drugemu pomagamo, da jo končamo. V Celestinski prerokbi so omenjene štiri drame, ki jih v življenju vse prepogosto igramo. Potrebno jih je prepoznati in se zavestno spustiti v globine čustev in spoznanj. Potrebno je zaupati in vztrajati. Ni lahko. Iz osebnih izkušenj lahko povem, da si pogosto na tem ,da bi vse spustil iz rok in odkorakal stran. Vendar je to najlažje narediti. Veliko težje se je obrniti vase po razlago zakaj te ta situacija, stavek, beseda ali dejanje tako zelo boli. Bolečina je tista, ki nas pripelje do odgovorov v globini. Nihče drug ni kriv, potrebno je iti vase in poiskati svojo pravo resnico. Vsak ima svojo izkrivljeno resnico, ki jo tako radi ponujamo drug drugemu, ti si kriv, ker si tak in tak - in vendar smo mi sami takšni, kakršne odseve nam kažejo drugi, nekaj v nas samih ima te lastnosti, ki jih očitamo drugemu. In to si je najtežje priznati, ker tako boli. In tukaj se začne začarani krog iz katerega lahko izstopimo le tako, da se ne gremo več te igre. Da se predamo in odpustimo sebi.

Druga past v katero se ujamemo je ta ne prepoznamo, da oba rabita vsak svoj prostor, da se moramo naučiti biti sami v svoji samoti, delati stvari, ki jih imamo radi in da znamo to podeliti, ko pridemo s partnerjem zopet skupaj. Ko upoštevamo svojo samoto, smo lahko takšni, kakršni smo. potem nismo odvisni od drugih in vendar se lahko predamo. Nismo podrejeni temveč enakopravni in skupaj se lahko smejimo, igramo in uživamo kot majhni otroci. Razmislite, kje so vaša boleča mesta, pogovorite se, dovolite si odpreti in poiščite skupno povezanost.

Smo v času, ko se dve enaki polovici se združujeta v enost. In tako kot zunaj se vse dogaja tudi znotraj, na vseh nivojih. Ti prehodi so boleči in vendar potrebni, če želimo izboljšati kakovost svojih življenj. In kako je vse to povezano s feng shuijem, boste vprašali? Feng shui je umetnost živeti v harmoniji z naravo, z okoljem in samim seboj, vse je povezano, ničesar ne moremo pustiti zunaj. Ko sem začela s feng shuijem si nisem mislila, da sem se podal na potovanje v globino svoje duše. Z vsako spremembo v mojem okolju, vsakim zdravilom, ki sem ga namestila v prostor sem pri sebi odluščila plast, ki je skrivala boleče spomine, dejanja in besede, ki sem jih morala sprejeti, če sem želela nadaljevati svojo pot. Vem, da vsaka sprememba zunaj prinese izziv, s katerim se moraš soočiti znotraj. Življenje ni dvodimenzionalna risba tlorisa, kjer ti nekdo nariše kaj bi bilo zate najbolj idealno in s tem rešiš vse probleme. Življenje je proces, je predaja, je bolećina, kajti samo ranjeno srce zna ceniti ta trenutek sedanjosti, ko deli opojno strast. To je globina - kjer dajemo sebe, cele, takšne kot smo z vsem hrepenenjem po polnem življenju, ki ga premoremo. Ko podarimo pesem, melodijo, nekaj oprijemljivega, kar bi ganilo njega, ki ga ljubimo v vsej njegovi veličastni samoti. To je največji dar.

Želim vam izjemen mesec in naj bo Eros z vami, ko boste prejemali pozornosti tistih, ki vas imajo najraje. Bodite pogumni, vztrajni in nikoli nikoli ne izgubite upanja, kajti vedno se najde pot do samega sebe, ki je trnova. Kot je trnova vrtnica, ki na koncu poti nosi v svojih globinah za stotimi lističi skrito dišečo in opojno esenco enosti.

Taja Albolena Lila