Glasba tiha je prišla,
prav iz mojega srca.
Tiho tone mi pošilja
tiho ritem šepeta.

Tiho, nežno mehko gladko,
brez prestanka, brez začetka in brez konca.
Vse povezano je do sonca.

Kje je, kaj je in od kod,
kam bo seglo, kam gre pot?
Kdaj končalo se bo in kako,
o tem avtor ve samo.



Kdo je avtor, kdo izvajalec?
Jaz vem, sem le poslušalec,
ki se je ustavil in želel,
da bi te lahko sprejel.

Možnost mi bila je dana,
preko glasbe, mi je bila sreča poslana.
Del tebe po glasbi sem ujela
o, Bog, ko sem te tako si želela.

Prišel si in napolnil mi srce
s hrano, ki sreča ji je ime.
Nič več nisem lačna ljudi,
nič več ne želim materialnosti.

Bila sem pripravljena na sprejem,
odprla srce za tvoj sem objem.
Prišel si in sem te zaznala,
hvala, da sem te spoznala.

S pesmijo sem se odgnala,
ko sem jo slišala in zapisala.
Dobila sem energijo in moč,
saj zdaj čutim božjo pomoč.

Ko sama nisem več zmogla naprej,
sem videla nešteto preprek in mej.
Sedaj, ko čutim življenje in vse,
kar mi daješ ti, mi lažje je.

Ne vem kako bi drugače to opisala,
ne znam, ne razumem, da bi zaigrala.
Morda bi zapela si pesem nekoč,
ko me slišal boš ti, k meni gredoč.

Šla bom, kar šla, ko čas bo prišel,
ne bom žalovala in gledala nazaj.
Sprejel me boš z glasbo v objem,
kjer se bom potopila in zlila.