NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Delovanje hudega duha!   
    torek, 4. maj 2004 @ 06:45 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Duhovna rast

    Miran Zupančič,
    zdravilec, duhovni učitelj in jasnovidec.

    Na forumu "Svet pogovorov" se je pojavila dobra in zanimiva razprava z naslovom: "Verjamete v obstoj hudiča?" Odgovori so kot vedno deljeni, eni ga zanikajo, eni priznavajo.

    No pa se vprašajmo odkod prihaja vedno več zla v naš svet? Res vso to zlo izvira iz našega srca (čeprav tudi)?. Kako to, da je po letu 1998 vedno več nasilja in krutih ubojev med sorodniki; oče-sin, vnuk-ded itd? Da je vedno več ljudi duševno motenih ali bolnih? Tega vsega ne moremo pripisati "turbo" kapitalizmu v naši družbi. Že res, da je veliko socialne krivice, brezposelnosti, socialne stiske in obubožanih ljudi. Toda to ni dovoljšen argument s katerim bi si lahko pojasnili naraščanje zla, samomorov in še kaj. Generacije naših staršev in starih staršev so šle skozi mnogo hujše ekonomske in socialne stiske kot mi danes, pa kljub temu ni bilo v mirnodobskem času tovrstnega zla, ki ga danes doživljamo.

    Od kod izvirajo pri organsko zdravemu človeku nepojasnjene bolečine na raznih delih telesa: bolečine v glavi, ki ne popustijo (ko ne gre za migreno), modrikaste lise na telesu (ko dermatolog ni našel nobene organske motnje), ko dobi mlad športnik (ki redno trenira se pravilno prehranjuje in živi zdravo življenje veliko bolj kot vsak povprečen človek), otekline, raka na debelem črevesu; ko se dogaja vedno več rakastih tumorjev v glavi, vedno več raka na prostati pri moških, cist na maternici in jajčnikih pri ženskah (tu je tudi lahko vzrok zamera), bolečine v obeh očesih, splošno slabo počutje, ki izgine, če se oseba oddalji iz določenega mesta ali ljudi; nespečnost. V takšnih primerih lahko preverjamo dejstva, težje pa razumemo vzroke. Poznam primer človeka, ki ga je vedno pričelo močno boleti, kadar je zaslišal zvonjenje cerkvenih zvonov. Poznan je primer mnogih ljudi, ki jih je po vsakem obisku pri sorodniku in nekaterih osebah bolela glava. Motnje so se lahko vlekle tudi po več dni. Nič od tega pa niso občutili, če so bili pri nekaterih drugih sorodnikih.

    Res da je lahko v ozadju sugestiven strah, če gre za občutek podrejenosti (ko mora podrejeni poročati o neuspehu nadrejenemu, ko gre snaha v hišo tašče, ki je nasprotovala poroki, ali pa če gre za posesivno ljubezen do sina). Lahko pa gre za hudobnega duha! Kako to, da v mnogih primerih ljudje, ki nas imajo radi, ali nas ljubijo - postanejo do nas kar naenkrat agresivni in napadalni, čeprav so naša čustva do njih, pozitivna? Kako to?


    Povem vam hudič, satan obstoja. Njegovo ime je tudi Belcebub, ki je najmočnejši po zlu, drugi duh zla pa je Lucifer. To vam z vso gotovostjo trdim iz lastnih izkušenj, ki me spremljajo v mojem delu in življenju. Zlo, kot dobro, vedno prideta v paru. Gre za dva hudobna duhova. Na čelu škorpijonov je Lucifer (Razodetje, 9 pog. Trobente: "in videl sem . In njihovo trpinčenje pa je bilo kakor trpinčenje škorpijonov, kadar piči človeka." In v nadaljevanju: "Zatrobil je šesti angel. Moč konj namreč tiči v njihovih gobcih in v njihovih repih. Njihovi repi pa so podobni kačam, imajo glave in z njimi škodujejo…")


    Hudič je zelo občutljiv na pet čutil:
    Še posebej pa je občutljiv na oči ("vstopim tule", je nekomu nekoč dejal).
    Dobro je položiti na veke človeka dva prsta in mu jih je potrebno med molitvijo narahlo privzdigniti.

    Kadar deluje zla sila, so oči ponavadi popolnoma bele; brez pomoči druge roke skorajda ni moč ugotoviti, ali je zenica zgoraj ali spodaj.

    Lega zenic je namreč pomembna pri določanju vrste hudobnih duhov in motenj. Če je zenica obrnjena navzgor gre za škorpijone, če je navzdol, pa za kače. Na čelu škorpijonov je Lucifer, na čelu kač pa Satan, ki je tudi nad Luciferjem. Drugo ime za Satana je Belcebub. Gre za dva različna hudobna duhova. Demoni se zelo upirajo govorjenju. K temu jih je potrebno prisiliti samo v najhujših primerih, ob resnični obsedenosti. Zahtevati ime, podatek, če je navzoč še kakšen hudoben duh, koliko je vseh; kdaj in kako je prišel v telo, kdaj ga bo zapustil. Če je navzočnost hudega duha posledica uroka, je treba vprašati, na kakšen način je do uroka prišlo. Če je prizadeti jedel ali pil uročene stvari, jih mora izbruhati. Če je katera izmed uročenih stvari skrita, je treba izvedeti, kje je, da bi jo previdno sežgali.


    Vedno gre za tri stvari; obleganje, mučenje, obsedenost.

    Če se po izgonu prizadeti ne spominja ničesar, gre za obsedenost. Če se spominja, gre za mučenje.

    Obleganje: neobvladljive vsiljive misli, ki napadajo zlasti ponoči in so včasih lahko dolgotrajne. Motnje in demoni skušajo v skladu z vzrokom bolj ali manj resno napadati človeka na petih točkah. Te so: zdravje, ljubezen, posli, uživanje življenja in želja po smrti.


    Zdravje:
    Hudič lahko povzroča telesno in duševno trpljenje. Dve najbolj splošni bolečini: v glavi in želodcu. Te bolečine so povečini trajne. Druge so prehodne, pogosto se jih čuti samo med izganjanjem. Gre za otekline, izpuščaje, modrikaste lise... Na teh mestih naredimo znamenje križa in ta mesta poškropimo z blagoslovljeno vodo ter nanjo položiti desno roko. Veliko žensk dobi tako ciste na maternici in jajčnikih, če položimo roko na ta mesta operacija ne bo potrebna, ozdravijo. Bolečine nato izginejo. Tudi s tumorji v glavi je tako.

    Čustva:
    Hudič lahko povzroči neznosno napetost zlasti pri tistih, ki nas najbolj ljubijo!! S tem uničuje zakone, ločuje zaročence; z vpitjem in nenehnim truščem za prazen nič neti prepire v družini, V KATERI SE IMAJO V RESNICI RADI. Uničuje prijateljstva; prizadetemu daje vtis, da ga nobeno okolje ne sprejema, da se ga vsi izogibajo in da se mora tudi on vseh izogibati. Nerazumevanje, neljubezen, popolna čustvena praznina, nesposobnost , da bi se poročil. Pogosto se dogaja tudi to: vsakič ko vzplamti prijateljstvo, ki bi se lahko razvilo v ljubezen, ali vsakič ko pride do odkritega priznanja ljubezni, se pri te vrste ljudeh brez pravega razloga vse razblini v nič.

    Posli:
    Velike težave pri iskanju dela, ki se jih človek ne more znebiti niti tedaj, ko ima zaposlitev tako rekoč v žepu. Vzrokov ni mogoče najti in so tudi nesmiselni. Nekateri ga dobijo in ga po neumnosti izgubijo.
    Zelo premožne družine postanejo plen črne bede, katerih okoliščine si ni mogoče po človeško razložiti. Velika podjetja splavajo po vodi. Propad dobro vpeljanih stoječih poslov. V trgovine, ki se zelo dobro poslovale, kar naenkrat ni nihče več vstopil. V bistvu je šlo za neuspeh pri iskanju kakršnega koli dela, za zasuk od normalnega gospodarjenja k bedi od dela čez glavo, do brezposelnosti. Vedno brez razumskih vzrokov.

    Uživanje življenja:
    Razumljivo je, da telesna bolezen, čustveno osama, gospodarski polom silijo ljudi v obup, zato vidijo življenje črno in neznosno.

    Želja po smrti:
    Prišli smo do zadnje točke, na katero se hudič pripravlja: spravlja nas v obup in sili v samomor (takoj pomaga blagoslov in molitev nad takim človekom). Kaj vse je Gospod dopustil hudobnemu duhu, vidimo v Sv. pismu stare zaveze o Jobu: "Glej v tvoji roki naj bo, le njegovemu življenju prizanesi." (Job 2,6)


    Kako se hudi duh vede?
    V glavnem si prizadeva, da ga ne bi izsledili, je precej skop v besedah.

    Pred izsleditvijo.
    Hudobni duh povzroča telesne in duševne motnje. Zato prizadetega zdravijo. Običajno nihče ne pomisli na izvir motnje ali bolezni! Hudobni duh se na molitve in ukaze odziva zelo različno. Večkrat daje vtis, da je neprizadet, v resnici pa trpi in njegovo trpljenje je čedalje hujše, dokler ne pride do osvoboditve. Nekateri obsedenci ostanejo mirni in tihi, če pa jih izzovemo, delujejo samo preko oči.

    Drugi se zvijajo, tresejo, otepajo in jih je treba držati, prizadeti pa se ob tem ne pritožuje. Tretji tarnajo, če boleče mesto prekrižamo z znamenjem križa ali če ga poškropimo z blagoslovljeno vodo. Redki med njimi besnijo.

    Kar se tiče govorjenja, so hudobni duhovi zelo trmasti. Prvo, kar moramo izvedeti ime hudega duha... Za demona, ki mu je vsako razkrivanje tuje, je razkrivanje imena pravi poraz. Ko pa ga enkrat pove, ga je treba k temu prisiliti v vseh naslednjih obredih. Ponavljanju se bo vedno upiral. Nadalje je treba od hudiča zahtevati informacijo, koliko demonov je v prizadetem telesu. Lahko jih je veliko ali pa en sam, vedno pa je med njimi eden, ki jim zapoveduje.. Razkriva ga tudi pravo ime. Ko ima hudobni duh svetopisemsko ime ali vzdevek iz izročila (n. p.: Satan,ali Belcebub, Lucifer, Zabulon, Meridian, Asmodej….) takrat gre za velike ribe, ki jih je težko premagati. Težave pa so tudi posledica moči, s katero se je demon koga polotil. Ko gre za obsedenost z več demoni, vodilni po pravilu zapusti obsedenega zadnji.

    Na moč obsedenega lahko sklepamo tudi iz hudičevega odzivanja na sveta imena. Hudobni duh po navadi teh imen ne izgovarja in jih tudi ne more izgovarjati. Nadomešča jih z drugimi izrazi, kot recimo: "On" pomeni Boga ali Jezusa; "Ona" pomeni Marijo. Drugič spet pravijo: "tvoj šef" ali "tvoja Gospa" in s tem mislijo Jezusa ali Marijo. Če pa je obsedenost zelo trdoživa, je na delu hudič višjega ranga. Hudobni duhovi so ohranili stopnje, ki so jih imeli, ko so bili še angeli, na primer prestoli, vladarstva, moči.., lahko imeni Bog in Marija tudi izgovarjajo, vendar ob tem strašno preklinjajo.

    Ko gre za obsedenost posebne vrste, govorijo hudobni duhovi spontano. S tem skušajo izganjalca prestrašiti ali pa zmesti: "Nič mi ne moreš." "Čas zapravljaš." "Prišel sem, da te degradiram pred vsemi temi ljudmi tukaj." Ali pa z grožnjo: "Nocoj te bo tako strah, da ne boš zatisnil očesa. V podobi kače se bom priplazil k tebi. S postelje te bom vrgel…" Odgovoriti mu je treba takole: "Ogrnil se bom z Marijinem plaščem, kaj mi moreš?" "Moj zavetnik je nadangel Gabrijel, kar spopadi se z njim." "Moj angel varuh bo poskrbel, da se me ne boš dotaknil, nič mi ne moreš." In podobno. Nekateri hudobci ne prenesejo križa, ki ga čez boleče mesto naredimo z blagoslovljeno vodo, oljem. Drugi ne marajo, če jim dahneš v obraz. Spet drugi se z vsemi močmi upirajo blagoslovljeni vodi.


    Ob zapustitvi obsedenega.
    To je občutljiv in težak trenutek, ki se lahko tudi zavleče. Hudobni duh po eni strani daje znamenje, da je izgubil moč, po drugi pa išče načine kako bi ušel iz povodca in še zadnjič udaril.. Človek ima tale vtis: medtem ko se bolniku z navadnimi boleznimi stanje izboljšuje in bliža ozdravitvi, se v teh primerih dogaja ravno nasprotno. Prizadeti se počuti vedno slabše, ko pa ne zmore več, nastopi ozdravitev. Seveda ni vedno tako, je pa največkrat.

    Tako gre v pekel, kjer je obsojen na večno smrt. Izgubi vsako možnost, da bi še naprej nadlegoval ljudi. Med izganjanjem kaže svoj obup: "Umiram, umiram"; "Ne zdržim več." "Dovolj je, s tem me boste ubili." "Morilci."

    Če med blagoslovom ne zaznamo nobene motnje ali če ni opaziti nobenega učinka, to največkrat pomeni, da bolnik motnje nima. Njegove težave izvirajo iz drugje.

    Nepojasnjene bolečine na raznih delih telesa: v glavi, in želodcu. Hudobni duh ima moč, da povzroča bolezni. Evangelij poroča o ženi, ki jo je hudobni duh držal upognjeno 18 let (poškodovana hrbtenica). Jezus jo je ozdravil tako , da je iz nje izgnal duha. Drugič je Jezus ozdravil gluhe in neme, ki so jih telesno prizadele bolezni, ne zli duhovi. Evangelij zelo natančno razlikuje med obsedenimi in bolnimi, čeprav se lahko nekatere posledice tudi prekrivajo.


    Najtežje je, ko so prizadeti žrtve urokov.
    Brazilija uroku pravijo makumba. Uroki za cele družine, ki jim je namenjena smrt. Urok zdravljenja ne more preprečiti.


    Kdo so najbolj prizadeti?
    Mladi. Zaradi pomanjkanje vere in svetlih zgledov so mladi najbolj na udaru. Zaradi svoje krhke narave so ranljivi tudi otroci. Nekateri neznansko trpijo. Če jih poškropimo z blagoslovljeno vodo, drugi so obupani, če vanje dihnemo. Drugi spet ne prenesejo vonja po kadilu, za ga je koristno uporabljati.

    Pri angelih in hudobnih duhovih imena razodevajo, kakšne so njihove naloge. Najpomembnejši hudobni duhovi imajo svetopisemska imena: Satan ali Belcebub, Lucifer, Asmodej, Meridian, Zabulon… Druga imena bolj neposredno kažejo na namen, ki si ga določijo: Razdejanje, Poguba, Uničenje… Ali pa kažejo na posamezno vrsto zla: nespečnost, nasilje, razdor, zavist, ljubosumje, pohoto… Treba jih je vedno poslati pred križ, da slišijo sodbo Jezusa Kristusa, edinega sodnika.


    Egzorcizem nad prostori.
    Tu gre največkrat za ropot, zvoke, trušč, hrup, ki kdaj spominja na škripanje, drugič na treskanje. Človeka večkrat spreleti občutek, da je bližini nekaj ali nekdo, ki ga opazuje, se ga dotika ali ga celo napada. Tu gre največkrat za vsiljive misli (sugestije), ki burijo domišljijo.

    Toda lahko pa gre za bolj zapletene dogodke: vrata, ki se občasno odpirajo in zapirajo in to ob istem času, koraki , ki jih slišimo po hodniku, sobi. Predmeti, ki se premikajo, tudi izginjajo, nato pa se znajdejo na drugih, nepričakovanih krajih, živali, ki jih ne vidimo, a slišimo, kako se premikajo.

    Sam sem videl mačke, ki so se materializirale, kače, žuželke. Nek duhovnik je povedal, ko je opravljal blagoslov, da je iz blazine potegnil živo krastačo.

    Navzočnost zle sile se v določenem okolju velikokrat javlja tako, da izziva telesne motnje: nespečnost, bolečine v glavi ali želodcu, splošno slabo počutje, ki izgine, če gremo drugam. V takšnih primerih lahko preverjamo dejstva, teže pa razumemo vzroke. Poznan je primer ženske, ki jo je po vsakem obisku pri sorodniku bolela glava… Motnje so se lahko vlekle tudi po več dni. Nič od tega pa ni občutila, če je bila na obisku pri drugih sorodnikih. Ob takšnih primerih lahko ugotavljamo posledice, vzrokov pa skorajda ne in so lahko zelo različni.

    V ozadju je lahko sugestiven strah, če gre za občutek podrejenosti, (naprimer, če gre snaha v hišo tašče, ki je nasprotovala poroki, ali če gre za posesivno ljubezen do sina ). Lahko pa je na delu hudi duh.

    Zelo zanimivo je pri takšnih primerih, kako se obnašajo živali. Pogosto nas prevzame občutek, da v spalnici nismo sami. Nepremična in zazrta v določeno smer pa je tudi mačka. Zgodi se, da žival sunkovito odskoči, kakor da se ji nevidno bitje približuje. Živali začutijo navzočnost drugega bitja. Najpomembnejše je, da ljudi, ki trpijo zaradi tovrstnih pojavov temeljito izprašamo in se, če so razlogi zato, za obred izganjanja. Takšni primeri največkrat niso posledica navzočnosti zla v hiši, marveč v ljudeh.


    Kako odpravljamo izganjanje nad hišo?
    Blagoslovimo vsak prostor posebej: "Vdano prosim Boga, naj blagoslovi te prostore.
    Dragi Oče nebeški,
    blagoslovi + te prostore, naj
    ta blagoslov izžene vse demonske sile, napade in predstave,
    naj odstrani iz teh prostorov vse uroke, psihične tegobe,
    pokojnike
    in hude duhove.
    Varuj te prostore pred dušnim in
    telesnim zlom
    po Kristusu, Gospodu
    Amen. +
    Oče naš in Zdravo Marijo. 1x
    Postopek ponovimo z blagosvljenim kadilom. Oče naš, Zdravo Marijo 1x.

    Pri blažjih oblikah motenj je dovolj en obred. Ko pa so motnje posledica uroka, moramo to izganjanje ponavljati toliko časa, doker ni hiša očiščena vpliva vseh zlih vplivov.

    Zmešati vse tri zakramente: vodo, sol in olivno olje v skodelici ali kozarcu in dati vsak večer po eno kavno žličko te mešanice na vsako okensko polico in na pragove vrat ter vsakič zmoliti očenaš. V notrajnosti hiše ali stanovanja pa dati po eno žlico soli v vse štiri kote hiše ali stanovanja, tako boste naredili nevidni , neprobojni zid za nagajivce.


    Okuženost domačih živali.
    Ali jih hudobni duh res lahko prizadene? Seveda. Tudi evangelij nam pripoveduje o legiji hudobnih duhov, ki je prosila Jezusa, naj jim dovoli iti v čredo svinj. Jezus jim je dovolil in vse tiste živali so se nato vrgle v geraško jezero ter v njem utonile. Znan je primer pokvarjenega eksorcista, ki je hudobnemu duhu ukazal, naj obsede prašiča. Ta je podivjal in se spravil nad gospodarico. Seveda so ga takoj pokončali.

    Gre za redke primere, in še pri teh so živali potegnile kratko. Nek čarovnik, ki je svojega mačka navadil, da mu je na določene kraje prinašal uročene predmete. Tu je bil obseden gospodar in ne žival.

    Za mačka se govori, da je žival, ki naj bi "vlekla nase duhove", zato si zli duhovi včasih privzamejo njegovo podobo. Za nekatere čarovnike in nekatere vrste magije je mačka zelo pomembna. Toda prijazne živali nimajo nič s tem. Okuženost živali je redka, a obstaja. To sem doživel pri mojem psu. Potrebno je v takem primeru nad živaljo narediti obred, da žival rešimo trpljenja.


    Uroki.
    Urok je dejanje, po katerem nekoga brez osebne krivde prizadene hud duh. Ker so to danes pogosto dogaja (objavljene knjige urokov), se malo bolj posvetimo zlu. Gre predvsem za škodljive vplive, kot škodovanje drugim po posredovanju hudobnega duha. Čaranje in urok sta dva različna izvajanja škodljivega vpliva.

    Obstajajo štiri vrste škodljivih vplivov:
    1. črna magija,
    2. izgovorjeno prekletstvo,
    3. hudobni pogled,
    4. gre za različne oblike, ki pa niso zaprti krogi; mešanje ali prehajanje med njimi je pogosto. Predmeti, fotografije itd.


    Črna magija:
    Satanizem, obredi, ki dosežejo vrhunec v črni maši. Njihova značilnost je, da prinašajo človeku zlo prek magičnih obrazcev ali včasih zelo zapletenih obredov s klicanjem hudega duha, vendar tako, da ne uporabljajo posebnih predmetov. Kdor se podredi tem postopkom postane Satanov suženj, in to po svoji krivdi.


    Prekletstvo:
    To so zlobne želje, izvir zla pa je v hudobnem duhu. Grozen učinek lahko imajo, če prekletega in preklinjevalca veže krvna veza. Najpogostejši in najhujši primeri, so povezani s starši in starimi starši, ki so prekleli svoje otroke in vnuke, vnukinje. Prekletstvo se je izkazalo posebej hudo, če se je nanašalo na njihovo življenje ali če je bilo izrečeno v posebnih okoliščinah , na primer na poročni dan. Starši so namreč posebej povezani z otroki in imajo avtoriteto, ki presega vplive drugih ljudi.

    Nekega mladeniča je oče preklinjal od rojstva naprej (očitno ga ni maral). Prekletstva je bil deležen v otroštvu in ves čas, dokler je živel doma. Tega reveža so spremljale same nesreče: bolezni, velikanske težave pri delu, smola v zakonu, bolezni otrok.. Blagoslovi so mu prinašali duhovne koristi, vendar kaj več se ni zgodilo.

    Drug primer. Neko dekle se je želelo poročiti z dobrim fantom, ki ga je ljubilo, starši pa so nasprotovali. Ko so videli da je vse zaman, so se sprijaznili in prišli na poroko. Na poročni dan pa je oče z nekim izgovorom poklical hči na stran, jo jezen preklel in zaželel njej, možu in njunim otrokom vse najslabše. In tako je ostalo kljub vsem pobožnim molitvam in blagoslovom.

    Še en primer. Nekoč je športnik zavihal hlače in pokazal očitno zaradi operacij grozno zdelano noge. Nato je začel pripovedovati. Njegov oče je bil zelo nadarjen mladenič; mati se je na vse muke trudila, da bi postal duhovnik, on pa se ni počutil poklicanega. Končalo se je tako, da je moral zapustiti družino. Diplomiral je, postal cenjen profesor, se poročil, imel otroke, vse po tistem, ko je pretrgal stike z materjo, ki ga ni hotela za nobeno ceno več hoteti videti. Ko je bil njegov sin, športnik, star osem let, so ga nekoč fotografirali. Mislil si je da se bo mati sedaj ob pogledu na vnuka na fotografiji omehčala in pobotala. Zato ji je fotografijo poslal. Mati pa mu je sporočila: "Noge tega otroka naj bodo vedno bolne, če pa se vrneš domov, boš umrl v postelji, v kateri si se rodil." In vse to se je zgodilo. Naj povemo. Oče se je vrnil v rojstni kraj več let po materini smrti. Postalo mu je slabo. Odnesli so ga v domačo hišo, kjer je še isto noč umrl.


    Hudobni pogled:
    To je škodljiva posledica, ki jo človek povzroči s pogledom. Ne gre za to, da bi ljudje, kakor mislijo nekateri, prinašali nesrečo, že s tem, da bi te pogledali postrani. To so praznoverja. Urok je resen zlohotni postopek, ki vključuje namen škodovati določeni s posredovanjem hudobnega duha. Posebno sredstvo, ki ga privoščljivec zla uporabi, da bi opravil to zlo dejanje, je pogled.


    Urok:
    Urk je najbolj razširjeno sredstvo za povzročanje zla. Uporabljajo in izdelujejo se najrazličnejši predmeti v katere se potem vtisne zlo. Znana sta dva različna načina uporabe uroka. Neposredni je ta, da žrtev pije tekočino ali je hrano, v katero je primešan čarovniški pripravek. Narejen je iz najrazličnejših sestavin: iz menstrualne krvi ali kosti umrlih, iz raznih, najraje zelo temnih praškov,pridobljenih s sežiganjem, iz živalskih delov, zlasti srca, iz posebnih trav… Vendar škodljivi učinek ni toliko posledica uporabe te snovi, kolikor želje škodovati s pomočjo hudega duha.. To namero izražajo skrivnostni - okultni obrazci, ki jih izgovarjajo med pripravo teh zvarkov. Človek, ki je zaradi tega prizadet, ima poleg drugih težav skorajda vedno značilne želodčne bolečine, ki se jih hitro prepozna. Potrebno temeljito izpraznenje želodca, izbruhati, s mnogimi stolicami, po katerih se lahko izločijo najbolj čudne stvari.

    Drugi način je posredni način uroka.
    Poanta je v tem, da zmaličijo predmete tistega človeka, ki ga želijo prizadeti; fotografije, obleke ali osebne stvari. Lahko se znesejo nad podobami, ki ga predstavljajo: lutke, punčke, živali, včasih celo pravi ljudje istega spola in starosti. Gre za transfer, ki naj prizadene osebe na podoben način, kot to nakazuje simbolni obred, ki pa ga ne bom opisoval, da ne bi kdo od vas kdaj posegel po nečem takim, kar bi mu potem prineslo nezbežne hude posledice. Poznam osebo, ki je to počela, danes je bolna in boleha za hudo obliko sladkorne bolezni.

    Posebno obravnavo zasluži urok z vezanjem.
    V takšnih primerih dobi predmet, uporabljen kot transfer, obliko kit iz las, ali najrazličnejših obarvanih trakov. Zlasti bele, črne, modre, rdeče barve, da bi dosegli zaželen namen.. Uroke marsikdaj potrjujejo nenavadni predmeti, ki jih najdemo v blazinah in žimnicah. Predvsem gre za raznobarvne in zavozlane trakove, za tesno zavozlane šope las, za vrvi z veliko vozli, za gosto, z nadčloveško močjo spleteno volno v obliki krone, živali (zlasti miši) ali geometrične like; za strdke krvi, kose lesa ali železa, za navite kose žice, za lutke, polne znamenj, vbodov ali prebodov. Drugič spet se je pri ženskah ali otrokih našlo tesno prepletene in zavozlane lase. To so stvari ali dejanja, ki jih ni mogoče pojasniti brez pomoči nevidne roke.

    Običajno hudobni duh ne doseže svojega namena. Če smo povezani z molitvijo z Bogom, Bog tega ne dopusti.

    Urok za ločitev lahko vodi k razdvajanju, če spodbuja k temu, da se zakonca, zaročenca, prijatelja ločita.


    Druge vrste uroki prinašajo bolezni oziroma so namenjeni temu, da bi bila označena oseba kar naprej bolna; spet drugi vodijo v destrukcijo, grozijo s smrtjo. Obakrat pomaga, če se prizadeti zateče za poseben blagoslov, če zaupno moli in se še drugim priporoča v molitev, da se grožnja ne bi uresničila. Pri takih urokih je skupno v združitev tudi mučenje, celo obsedenost. Znani so grozljivi uroki, naperjeni zoper celo družino. V takih primerih je potreben izgon. Toda tak izgon mora opraviti res vrhunski izganjalec s podporo ljudi, ki takrat molijo za žrtev. Nikakor pa naj nihče sam na svojo roko ne počne tega. Če človeku ta moč znanje in previdnost ni dana od Boga naj se tega ne loteva !

    To so stvari (in spisek ni popoln), ki jih nikakor ni mogoče pojasniti na naraven način.
    Dalo bi se še mnogo tega napisati, a smatram da bo za nekatere že to preveč.


    Vsem skupaj želim vse dobro,
    Miran.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Duhovna rast

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20040428154506664

    No trackback comments for this entry.
    Delovanje hudega duha! | 17 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Delovanje hudega duha!

    Prispeval/a: stojči dne torek, 4. maj 2004 @ 15:48 CEST


    Kakor v nebesih tako tudi na zemlji vlada zakon,
    da se dobro z dobrim vrača, hudobno pa s hudobnim.

    Ljudje, ki preklinjajo druge, sami postanejo žrtve prekletstev.

    Ljudje, ki izvajajo uroke, sami postanejo žrtve urokov,
    in zaradi tega hudo trpijo bodisi tu, ali pa tam.

    Skratka, tisti ki počno take stvari, to počnejo zgolj iz svoje velike nevednosti,
    ki so jo, ali jo bodo morali plačevati s svojim trpljenjem bodisi tu, ali pa tam.

    Dolgoletni uživalci trdih drog, ali kronični alkoholiki so še posebej sprejemljivi za vse te negativne sile hudobnega duha, ki jih zna hudo preganjati.

    Ko sem bil enkrat v družbi z enim takim človekom,
    kar nisem mogel verjeti,
    ko mi je razlagal o tem, kako ga preganjajo duhovi podnevi in ponoči.

    Spoznanje sebe, svojega notranjega miru, ljubezni in resnice,
    je zame še najboljša zaščita pred kakimi hudobnimi duhovi.

    Sam nisem imel, niti nimam s hudim duhom prav nikoli prav nobenih problemov. :)

    Jaz pustim njega, on pa mene lepo pri miru. :)

    lep pozdrav tebi dragi miran.

    Lepo je, da pomagaš ljudem, ki so v takih stiskah.

    ---
    stojči


    Delovanje hudega duha!

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 4. maj 2004 @ 15:51 CEST
    MOJE VIDENJE HUDIČA

    Pojav delovanja hudobnega duha razumemo in občutimo vsak po svoje. Lahko ga pa tudi znanstveno dokažemo. Da je dandanes hudičev vse več, se strinjamo. Hudiča v sebi je imel Hitler, Husin, Stalin in še bi lahko naštevali take ljudi, ki so s svojo hudobijo in z abnormalnostjo prizadeli človeštvu veliko gorja. To so hudiči v pravi človeški podobi, katerih gorje občuti ves svet, saj so ti ljudje povezani z zločini, z dejanji, ki jih je motiviral sam hudič v njih. Torej hudič ni nihče drugi, kot človek.

    Kaj oziroma kdo je torej hudič?

    Hudič se lahko polasti vsakega človeka. Ne gre za okultne pojave, temveč za pravo raziskovanje. Najprej se ustavimo pri telepatiji. S hudičem obseden človek ima običajno našim čutom prostorsko in časovno skrite ali odmaknjene izkušnje, ki jih s pridom usmerja in udejanja s tem, da povzroča vojne, gorje, nesreče, množične pokole, bolezni, smrti, itd. Ozadje vsakega takega prenosa misli na daljavo ali na drugo osebo ali množico oseb se odvija s telepatičnim prenosom misli na daljavo oziroma telepatičnim prenosom misli po sugestiji. Ljudje, ki prenašajo hudičeve misli na druge osebe, so običajno zafrustrirani, nesrečni, napadalni do sebe in drugih, negativni, destruktivni, škdoželjni skratka bolne, patološke, negativne osebnosti v psihološkem smislu, ki potrebujejo, da se uresničujejo kot hudiči. V sebi imajo akumulirane toliko negativne osebne energije, da jo lahko še po svoji smrti zapustijo v prostoru, ki ostane okužen z negativnosmi in nesrečami.

    Pri tem ločimo agenta(ki vpliva) in receptanta(ali sprejemnika), ki sprejema miselni vpliv. Sprejemnik so lahko tudi množice, kar je znano iz II. svetovne vojne, ko je Hitler imel sugestivni vpliv na množice ljudi. Kot najpreprostejši primer si lahko privoščite preizkus tudi sami. Če tiho in neopazno sledite kakšno osebo na cesti in pri tem z voljo vplivate nanjo naj se obrne in vas pogleda, se bo to čez nekaj trenutkov tudi zgodilo. Ta osebo se bo na mah obrnila in vas pogledala, čeprav se ves čas prej ni nikoli ozrla. Tak prenos misli je gotovo v ozadju znanemu rimskemu pregovoru: "Mi o volku, volk na vratih". Če na nekoga po dolgem času nepričakovano mislimo, dobimo od njega nepričakovano pismo, telefonski klic ali obisk. To je telepatija, v kateri se lahko vsak izuri, nekateri so pa še posebno občutljivi na prenos misli. Telepatija je danes nedvomno znanstveno dokazana. Bili so opravljeni tudi preizkusi. Znan je primer, da je profesor Neureither leta 1935 na Univerzi v Rigi napravil v navzočnosti R. Urbančiča ta-le preizkus: pripeljal je pred profesorja kmečko dekle, da bi v letonskem jeziku ponovilo vsako miselno tiho poročilo navzočih profesorjev. Urbančič je pri tem mislil na svoje predavanje v Atenah leta 1933. Deklica je takoj navedla kraj in datum predavanja, čeprav ni znala ne nemško in ne angleško, profesor pa ni znal letonsko. Tudi težke matematične naloge je reševala, kakor jih je na tihem mislil drug profesor, matematik. Preizkusi torej dokazujejo, da telepatija obstaja in to lahko tudi sami ugotovimo, kajti če mislimo na določeno osebo v družini, bo isti trenutek odprla vrata in se prikazala pred vami.

    Pojem sugestije je tako raztezen, da zajema celo zgodovino. Sugestija pomeni akt podtikanja ali vplivanja na drugega z mislimi, čustvi in dejanji. Sugestija je medčloveški odnos, ki vpliva na ravnanje drugega človeka ali ljudi z miselnostjo, čustvovanjem, hotenjem ali odločanjem, tako da pri tem obide njegovo razumsko stran njegove osebnosti. Človek je pod vplivom posebne dispozicije, brez lastne obrambe izpostavljen psihičnemu vplivu doživljanja, kakor pri kakšni bakterijski okužbi. Pri sugestiji gre za telepatično delovanje, za prenos misli na drugega. Tako imamo primere, ko neka psihotična oseba vpliva na zdravo osebo in nanjo prenaša duševno bolezen, gre za posebne vrste pogojno odzivno dogajanje. Kinestetični dražljaji potekajo od možganske skorje k jezikovnim organom , v čustvenih predstavah pa se lahko obračajo na zunanji svet. Gre za resonanco ali odmevnost. Resonanca je to, kar odmeva od nekoga drugega. Tu se srečamo z modelom vzvratnega krmljenja (feed back). To bi lahko osvetlili tudi s teorijo pomanjkanja tistega, ki sprejema. Taki ljudje so vedno bolj nemirni in napeti, se ne morejo zbrati, in bolj ko si sugerirajo mir, huje padajo v naprotje tega, kar si predstavljajo. Poznamo pa tudi masovno sugestijo na posameznika, ko množice vplivajo na oblikovanje odnosa posameznika V tem primeru ima sugestija svojo vplivno moč od avtoritete v velikega števila. Tak primer imamo v stanju razburjenosti in panike množic. Tudi v medeicini poznamo vpliv sugestije na organizem pri zdravljenju. Tudi napad astme je možno sugerirati ali odsugerirati. Isto velja za utrip srca. V jedru sloni vsaka psihoterapija na sugestiji. Sugestija in telepatijia sta si torej sestri dvojčici, skoraj bi rekli siamski dvojčici, ki živita ena z drugo.

    In kako je s hudičem? Obsedena ali če hočeš škodoželjna oseba, ki te sovraži, bo s pomočjo sugestijo ali telepatije prenašala nate negativno energijo do take mere, da se ti bodo zgodile vse mogoče nesreče, bolezni in celo smrt. Take osebe celo prebadajo sliko tistega, ki ga sovražijo in se osredotočijo nanj. V njihovem duševnem polju bojujejo svojo uničevalno bitko negativni dejavniki in hudič v njih te celo lahko uniči. Zato je danes toliko ljudi v bivanjski (eksistenčni) tesnobi in grozavosti, zatekajo se k čudodelnim magičnim zavarovalcem ogroženega obstoja, jasnovidcem, astrologom, hiromantom in podobnim oznanjevalcem življenjskega napoja. Nekateri prižgejo ognje v vseh kotih svojega bivališča, nekateri kličejo duhovne, da jim blagoslovijo hišo. Hudič torej ne spada v parapsihološke pojave ali srednjeveške zgodbe, temveč je tu med nami, deluje in povzroča zlo. Hudič včasih celo straši, trka, hodi, piha, ropota, suva in premetava po našem stanovanju in načrtno izziva občutljive osebe, nagovarja jih celo v jeziku, ki ga ti ljudje sploh ne razumejo. Vse te izvenčutne zaznave tudi zares obstajajo, vendar ne pri vseh ljudeh. Hudič torej je v nas samih, le da deluje, če ga izzovemo in usmerjamo k negativnim dejanjem s svojo šibkostjo in neodločnostjo. Proti hudiču se je treba bojevati z voljo in močjo.

    Napiši tu-le na "pozitivkah" če si imel kakšno izkušnjo s tem!


    Delovanje hudega duha!

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 5. maj 2004 @ 13:35 CEST
    draga Tatjana,
    hvali ti za tako isčrpen in dober komentar. No satana in luciferja ta dve veliki ribi zla ni potrebno izzivati, čeprev to eni v svoji nevednosti počnejo. "Zlo ni enostavno odsotnost nečesa, temveč učinkovit dejavnik, živo in duhovno bitje, sprijeno, pokvarjeno, ki kvari druge."( Papež Pavel VI. 15.11.1972 )

    Hudič kot odpadli angel uporablja svojo moč, ki jo je imel od začetka - Lucifer, in zapeljuje človeka v mislih, da se upre Bogu in njegovim zapovedim, zaslepljuje srca ljudi tako dolgo, da mu potem služijo iz navade. Hudobni duhovi so demoni ( v človeški obliki; Neron, Hitler, itd.) so nevarni kadar se nas polotijo, so pa še padli angeli-hudobci, ki so eterične strukture in se lepijo na človeka in stvari. Ti niso nevarni, delajo pa veliko zgage.
    Proti satanu in luciferju se lahko borimo z močjo vere v Boga, z lučjo Kristusove Svetlobe. Kajti demon pravi:" Vrnil se bom v svojo hišo, iz katere sem odšel. Ko pride jo najde prazno. Tedaj gre in si privzame sedem drugih duhov, hujših od sebe, in vstopijo ter v njej prebivajo. Končno bo s takim huje, kot je bilo prej:" ( Mt 12, 44-45 )

    Sam imam s tem zlom lastne izkušnje. Nekoč mi je prišel v sobo demon jezen, ker sem molil in mi ves besen govoril naj takoj preneham z molitvijo na Kristusa, bil je temen poraščen z dolgimi dlakami po golem telesu. Nekaj časa je uporabljal grožnje, da me bo uničil, če takoj ne neham moliti. Ko pa sem mu ukazal:" V imenu Jezusa ti zapovedujem, da odideš v ogenj in ti prepovedujem tudi vrnitev", je v trenutku izginil.

    Neke noči je prišel še s tremi demoni. Njega nisem mogel videti, ker si je nadel plašč nevidnost, ampak se samo čutil nevidno roko, kako kot duh na vso silo želi zaposesti mojega duha. Čutil sem to zelo razločno. Pritisk se je stopnjeval do trenutka, ko se me je lotil na fizisu, tako, da je pričel pritiskati na moje dihalno polje. Rekel je, da bo vse take kot sem jaz uničil, da poznam preveč njegovih trikov in, da do konca življenja na zemlji ne bom imel več miru pred njim. Verjamem mu. To je boj za njegov obstoj in cilj njega je, da postanejo ljudje popolnoma odvisni od njega, da se predajajo posvetnemu in grehu. In tukaj vmes, med tema ciljema, ni nikakršnih kompromisov, ni nevtralne cone.

    Ja tukaj okoli nas in nad nami je velika dušna mafija, ki je mnogo hujša od te zemeljske. Naj povem še nekaj razpoznavnih simptomov notranje zasužnjenosti, ki so:
    različne močne odvisnosti od alkohola,mamil, prezir do drugih in do samega sebe, različni strahovi-fobije, močne motnje v duhovnem življenju, nenavadni glasovi, hud odpor pri klicanju božanskih imen, občutek da nas hoče ponoči zadušiti, močno preklinjanje, sovraštvo do nekoga in nemoč oproščanja, močna spolna obsedenost, močne samomorilske misli.

    Še in še bi vam lahko opisoval lastne in izkušnje drugih ljudi. Naj bo dovolj za razmislek in pravo informacijo, ki naj bo za najvišje dobro vseh ljudi, ki boste čitali te vrstice. Namen zla je, da čimveč ljudi prepriča o neobstoju njega samega, da je to čista paranoja in utvara človeškega duha. Kdor bo nasedel tej pasti bo lahko hitro zapeljan v zmote. Hudič kot bitje duha je desettisočkrat inteligentnejši od nas in zato potrebujemo Božansko pomoč, ki je najmočnejše orožje v borbi z to temno silo Vesolja. Gre za vesoljno borbo velikanskih razmer, kjer se uporablja vsa sredstva, saj je to zadnja končna borba in gledano trezno bo to tudi dokončni poraz zla.
    hvala Tatjani in Stojčiju za lepe komentarje.
    vsem skupaj lep pozdrav od Mirana.





    Delovanje hudega duha!

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 5. maj 2004 @ 18:31 CEST
    Dragi Miran,
    si zdravilec in jasnovidec in mislim, da je tudi tvoja zasluga, da ta internetni časopis tako uspeva in da se ga malokdaj dotakne delovanje hudobnega duha. Po mojem ti skrbiš za njegovo zdravje na svoj način, s tem da ga dvigaš, ne samo s prispevki in tvojimi komentarji, temveč tudi s svojimi dobrimi željami v območje čiste kvalitete in etičnosti in s tem privabljaš ljudi dobre volje, ki smo pripravljeni tudi kaj pozitivnega napisati za internetne strani. Ob branju tega internetnega časopisa obiskovalec čuti domačnost in emocionalno družbeno toplino. To tvoje zdravilstvo je pravo čudo na višji ravni, iz njega poganja pozitivno pisanje in objavljanje, ki nosi svoje čisto upanje, misli in sveže informacije v prihodnost. Postavil si nad njim zbiralno prizmo sreče, ki se s svetlobo pretaka na pozitivkine strani. Ta časopis je sestavljen iz samih čistih delov, ki izražajo neposrednost pristnost, iskrenost in notranjo kvaliteto. Tudi Gapejevo delovanje računalniškega sistema, ki nikoli ne odpove, je izraz posebne vrste človeške in compiuterske inteligence, ki ga spremlja sreča s tvojim blagoslovom. Tvoja skrivnost je onkraj vseh nam znanih dimenzij, je nekaj dobrega posvečenega trudu, v kar moramo verjeti. Z zdravilskimi močmi pošiljaš blagoslov kot docela tvojo osebno in neodtuljivo lastnost in sposobnost, ki prinaša na pozitivke slogo, spravo in srečo. Jaz čutim, da se spet vzpostavlja tisto medsebojno razmerje in razumevanje, s svojim prvotnim delovanjem. Ti veš na kaj mislim.

    Lep pozdrav
    Tatjana


    Delovanje hudega duha!

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 5. maj 2004 @ 19:49 CEST
    draga Tatjana,
    hvala ti za tvoj pronicljiv komentar. Je pa res, da so vsi, ki pišejo na " Pozitivke " blagoslovljeni od Kristusove sile, ki je kozmična Ljubezen in vodstvo za vsakogar, ki ima čisto srce in , ki je dobronameren človek. Zlo je o tem kar deloma zelo dobro obveščeno, a naša skupna moč je močnejša od te sebične skvarjene sile. Bo še kakšen poskus deskriditiranja, toda " Pozitivke " so pod Božjo zasčito in zlu ne kaže najbolje.
    prejmi blagoslov in vsi ostali ter posebaj Gape od Njega, ki motri na naše skupno delo.
    Miran.


    Delovanje hudega duha!

    Prispeval/a: miha dne sreda, 5. maj 2004 @ 22:18 CEST
    pozdravljen !
    pisem zaradi neverjetnega slucaja ki se mi je zgodil.namrec pred kratkim sem dobil v roke knjigo z naslovom BELCEBUBOVE PRICE SVOM UNUKU. ali gre za knjigo ki je pod vplivom hudobnega duha? ali ves od kod izhaja beseda belcebub?vnaprej hvala za odgovor
    miha


    Delovanje hudega duha!

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 6. maj 2004 @ 00:05 CEST
    Miha,
    odgovorim ti na tvoje vprašanje. "Belcebub" pomeni po hebrejsko zli duh. Ime knjige bi lahko prevedeli "Zgodbe o zlem duhu". Pozdrav Tatjana


    Delovanje hudega duha!

    Prispeval/a: miha dne četrtek, 6. maj 2004 @ 21:48 CEST
    hvala za odgovor.ker sem opazil iz tvojih komentarjev da si zelo razgledana,mi lahko pomagas se naprej.knjigo je napisal en rus po imenu gurdjieff.ali imas kaj podatkov o njem.vnaprej hvala


    Delovanje hudega duha!

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 7. maj 2004 @ 13:48 CEST
    Miha, G.I. Gurdjieffovo učenje v Sloveniji predstavlja preučevanje smisla in skritega namena življenja na zemlji oziroma spoznanja Resnice. Prizadeva si odgovoriti na vprašanja: Kdo sem jaz? Zakaj sem tukaj? Kakšen je smiel mojega življenja. Skupina iz Slovenije naj bi bila povezana z angleškim Gurdjieff society of London. Če te kaj več zanima se lahko povežeš s to skupino v Sloveniji po elektronski pošti in sicer: /iskanje@grudjieff-slovenia.org/ ali /enquiry@grudjiff-slovenia.org/. Grudjieff je eden vodilnih filozofov in avtorjev knjig s področja okultnih znanosti o magiji in proučevanja skrivnosti onostranstva. Kaj več o tem lahko zveš tudi na internetnih spletnih straneh na googlu. To ni moje področje preučevanja, vendar upam, da sem ti malo pomagala. Lep pozdrav Tatjana


    Delovanje hudega duha!

    Prispeval/a: miha dne petek, 7. maj 2004 @ 17:45 CEST
    najlepsa hvala.upam da se bom lahko kdaj oddolzil
    p.s.kaj pa je tvoje podrocje proucevanja
    cau,cau


    Delovanje hudega duha!

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 7. maj 2004 @ 20:31 CEST
    Miha, sem vesela da sem ti bila v pomoč. Mojih področij je več. Pišem poezijo, berem leposlovne knjige, zanima me filozofija, zgodovina in humanistika. Sveda Gurdjiffovo preučevanje smisla in skritega namena življenja me tudi zanima. Želela bi si natančneje odgovoriti: Kdo sem, zakaj sem tukaj in kakšen je smisel mojega življenja. Na ta vprašanja sem si sicer tudi sama že odgovorila v mejah svojih miselnih sposobnosti in znanja. Najpomembnejše je, da se osvobodimo vsega, kar ne spada specifično k pojmu biti, nič odvečnega ne sme ostati v nas, ostane naj v nas le tisto s čutom za duhovno sorazmerje. To dosegamo tako, da brž ko spoznamo eno resnico, se moramo boriti za spoznanje naslednje. Nikoli nam spoznanje ne sme zadoščati in tako peljemo rdečo nit spoznanja skoz našo ljubezen do življenja in ohranjamo duhovno sorazmerje in ravnotežje. Z resnico je tako, da resnica je vedno v tistem, kar šele pride, v tistem kar spoznamo sami, resnica je tam kamor smo se napotili, kamor smo namenjeni. Če obstaneš na istem mestu se do resnice ne boš nikoli dokopal. Lepo je, da imaš v sebi tisto plemenito radovednost, ki te žene naprej, da raziskuješ in hočeš odgovore na svoja vprašanja. Lep pozdrav Tatjana


    Delovanje hudega duha!

    Prispeval/a: miha dne petek, 7. maj 2004 @ 21:37 CEST
    ja, sem opazil zvojo poezijo,se posebej moram pohvaliti tvoj obcutek za izbrane fotografije.ce jih sama delas gres lahko mirne duse za urednico h kaksni nobel reviji,mislim da se tudi pri playboyu ne bi upirali.
    lep pozdrav


    Delovanje hudega duha!

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 7. maj 2004 @ 22:34 CEST
    Miha, fotografije izbira uredništvo Sončevih pozitivk in so zares lepe in domisleno izbrane. Niso moja zasluga. Ureništvu moramo biti hvaležni, da so prispevki na pozitivkah tako lepo opremljeni. So ti moje pesme všeč?
    Pozdrav Tatjana


    Ni vse le navadna depresija

    Prispeval/a: hierhod dne sreda, 4. november 2009 @ 22:17 CET
    Sem hotel napisati samostojen članek na to temo, ampak ugotavljam, da to ni potrebno. Se bom priključil pričujočemu članku, ki me je dejansko pripeljal do Pozitivk.

    Kakšno leto ali dve nazaj mi je nek bivši kolega iz službe razlagal, kako je srečen, ker mu je psihiater predpisal antidepresiv. Preden je dobil antidepresiv je bil potrt, agresiven, nagnjen k samomoru. Sedaj pa da je čisto druga pesem vse skupaj. Čez naselje si upa peljati avto 120 km/h. Sploh se ne sekira ker je izgubil vozniški izpit. Počuti se svobodnega. Vse je pod kontrolo. Nenehno čuti veselje v sebi. No, najbolj grozljivo je bilo, da svoje novo razpoloženje ni pripisoval učinku antidepresiva, ampak določenemu spoznanju, ki mu ga je v nekem trenutku omogočilo to zdravilo. Ne vem, kaj je sedaj z njim.

    Ko sem ga poslušal, me je najprej popadel bes do psihiatrov, ki tako nalahko predpisujejo antidepresive. Po drugi strani pa sem občutil sočutje do njihovega poklica, ker vem , kako naporno je poslušati in usmerjati neozdravljivo bolne na psihi.

    Obstaja zelo malo psihologov in psihiatrov, ki se zatečejo po razsvetljenje tudi v "alter sceno". Poznam eno tako osebo, ki je začela združevati psihologijo, psihiatrijo in demonologijo. Postala je zelo uspešna pri zdravljenju svojih bolnikov in pa osvobojena od svoje izmučenosti, izgorelosti.

    Že pred pojavom recesije se je pri ljudeh pojavljalo, vsaj zadnjih 10 let, povečano stanje depresivnosti.

    Seveda je prav in pametno, da se poišče najprej tuzemske vzroke za to. Vam garantiram, da bomo našli le 40% tuzemskih razlogov ali pa še manj.

    Velika večina razlogov za današnje depresivneže je v transcendenci ali pa v imanenci, ki je pod posebnim vplivom.

    Tukaj bom navedel eno od katoliških terminologij za delovanje hudega duha.

    Poznamo REDNO in IZREDNO delovanje hudega duha.

    a.) REDNO delovanje hudega duha so SKUŠNJAVE.

    b.) IZREDNO delovanje hudega duha pa so: OBSEDENOST in POSEDENOST.

    b.) 1.) OBSEDENOST označuje obsedanje neke osebe, tj. hudič ni zasedel notranjih sposobnosti osebe, ampak jo napada od zunaj in se to kaže v več nivojih. To so: Infestacija, opsesija, veksacija, fizično napadanje.

    INFESTACIJA ali vznemirjanje: to so hudičeva vznemirjanja, ki se nanašajo na kraj (hiše, pisarne, trgovine, njive), predmete (avtomobili, računalniki, blazine, vzmetnice) in živali.

    OPSESIJA: to so opsesivne, prisilne misli (huda preklinjanja, samomorilne misli, seksualno perverzne misli, uporniške in blasfemične misli, nasilniške misli itd.).

    VEKSACIJA ali izživljanje (maltretiranje): to je hudičev napad na naše zdravje, delo, čustva in odnose do drugih ljudi.

    FIZIČNO NAPADANJE osebe: hudič nam tukaj direktno zadaje udarce na naše telo. Pusti vidne poškodbe. Uporablja lahko tudi predmete in živali.

    b.) 2.) POSEDENOST: to je najtežji primer, ko hudi duh zavlada nad telesnimi in duševnimi sposobnostmi neke osebe, ne pa tudi nad duhovnimi (razum in volja). Hudi duh na nek način zaseda človeško bitje od znotraj, vstopa v trdnjavo. (V Bibliji bomo sicer za to obliko delovanja hudega duha našli izraz obsedenost.)


    Veliko dobrega se nam lahko v življenju dogaja, če so nas naši starši blagoslovili in nas morda še blagoslavljajo. Prav tako se nam lahko v življenju dogaja tudi veliko hudega, če so nas naši starši preklinjali in nas morda še preklinjajo.

    Najhuje je, če nas je preklela lastna mati ali če nam ne želi dobrega v življenju ali nas noče pustiti iz svojih rok. Ga ni hujšega uroka kot je ta.


    Varujmo se tudi živali, predvsem hišnih ljubljenčkov, ki niso pod kontrolo. Če jih že ne posede hudi duh, pa zaznajo negativno energijo svojih lastnikov, ki je morda usmerjena proti nam.

    Že samo zavedanje vseh teh realnosti nam bo morda olajšalo naše "depresivno" stanje.



    Ni vse le navadna depresija

    Prispeval/a: B.L. dne petek, 6. november 2009 @ 10:54 CET
    Lepo pozdravljeni, hierhod, bi morda lahko odgovorili na moje vprašanje:

    Kako naj starši blagoslavljamo svoje otroke?

    Hvala. Vse dobro vam želim,
    bralka


    Ni vse le navadna depresija

    Prispeval/a: hierhod dne petek, 6. november 2009 @ 20:49 CET
    Draga bralka!


    Moje mnenje je, da je blagoslov otrok najučinkovitejši, če se tako roditelj kot otrok, svobodno odločita za to.

    V današnjem času je zelo težko videti in spoznati vrednost blagoslova. Še posebej je to težko za mladega človeka pred tridesetim letom življenja. Ta starostna postavka velja tako za starša kot za otroka.

    Najpogosteje se prično kazati težave neblagoslovljenosti med 30. in 40. letom. Lahko smo bili do takrat kar precej uspešni v življenju. Nam pa lahko kar naenkrat nekaj spodnese noge, še posebej ko hočemo morda še bolj napredovati na vseh področjih naše egzistence. Če imamo takrat že tudi svoje potomstvo, se lahko vprašamo, če nismo vsega "zafurali" in kaj bo z otroki. Lahko se še tako trudimo, pa bomo vedno pogosteje padali v depresije in strahove. To je lahko zelo očitno znamenje, da v svojem življenju nismo prejeli blagoslova od vsaj enega od svojih staršev. In če tega nimamo, ga ne moremo dati naprej svojim otrokom.
    V takem primeru je ena od rešitev, da pred Bogom priznamo svojo potencialno krivdo in potencialno krivdo svojih staršev in začnemo vse na novo. Izberemo si Boga, in kar je absolutno v njem, za svoje roditelje (v primeru, da nimamo več živih staršev ali če se ne da z njimi dogovoriti za blagoslov). Tako lahko presekamo začaran krog.

    Če gledamo po Svetem pismu, so ljudje imeli zelo različne odnose do blagoslova. Nekateri so ga smatrali kot neko magično dejanje, drugi so pogojevali njegov učinek s tem, če delamo dobro v življenju, se bo blagoslov uresničil.

    Blagoslavlja lahko Bog in blagoslavlja lahko človek. Blagoslavljamo lahko celo Boga (to je zelo osvobajajoče in zdravilno za dušo). Blagoslov v osnovi pomeni naklonjenost do nekoga. Ta naklonjenost se izrazi v lepi in dobri besedi. Velikokrat je blagoslov sestavljen iz besede in fizične kretnje. Blagoslov se je večinoma izvrševal ob slovesu.
    Po mojem mnenju je učinek blagoslova najbolj odvisen od iskrene želje. Ta želja pa je sestavljena iz racionalnega in emocionalnega.

    Svoje otroke lahko blagoslavljamo na različne načine. Nekje v evangeliju piše kako je Jezus polagal roke na otroke in jih tako blagoslavljal.
    Tudi mi lahko svoje otroke tako blagoslavljamo. Lahko jih tudi objamemo, pokrižamo na čelo, držimo razprostrte roke nad njimi. Tudi poljub na čelo je lahko izraz blagoslova. Lahko blagoslavljamo tudi na daljavo, če dvignemo roko proti nebu in v smeri kjer domnevamo, da je naš otrok in izgovorimo v mislih ali na glas dobro besedo zanj.

    Vsi ti blagoslovi so vsakodnevni blagoslovi. Nas zanimajo predvsem življenjski blagoslovi. Ti se izvajajo ob slovesu od staršev in doma. To je lahko pred poroko, duhovništvom, redovništvom ali samostojnim samskim življenjem.

    Vsekakor mora biti pri takem blagoslovu močno navzoča tudi forma ali zunanje dejanje, da ne bi bilo kakšnih dvomov ali izigravanja.

    Ponavadi je tako, vsaj v krščanskem svetu, da otrok poklekne pred oba, ali vsaj enega od staršev, ter prosi za blagoslov. Starša mu nato položita roko na glavo in izrečeta svoje dobre želje. Na koncu je ponavadi želja, da naj otroka vodi in varuje Vsemogočni, Bog, Stvarnik. Pa četudi bi starša ne omenila ali bi pozabila omeniti Boga, bi bil blagoslov dober in učinkovit.

    Na koncu koncev je vsak blagoslov od Boga.

    Mislim, da je glavnina blagoslova otroka v tem, da mu v življenju želimo vse dobro, da pozabljamo na njegovo neubogljivost, da mu odpuščamo, da ne projiciramo svoje ambicije vanj.

    Najtežje pa je želeti svojemu otroku, da bo srečno prišel v večno življenje. To je lahko muka, pohujšanje, norost. Je pa to zaenkrat kruta realnost. Le kako naj mislim, da bo moj otrok morda nekoč umrl? Le kdaj bo končana smrt, kdaj bo uničeno njeno želo? Ali je večnost res nekaj tako nerealnega in neotipljivega?


    Draga bralka, upam, da sem Vam vsaj za silo odgovoril, kako blagoslavljati svoje otroke. Če morda še niso pripravljeni za kaj takega, da bi se dali slovesno blagosloviti ali zavestno vsakodnevno blagoslavljati, jih bo pa morda k temu pripeljalo Vaše tiho blagoslavljanje.

    Želim Vam lep večer in vse dobro!

    hierhod












    Ni vse le navadna depresija

    Prispeval/a: B.L. dne sobota, 7. november 2009 @ 11:12 CET
    Dragi hierhod, prepričana sem, da je Vaš odgovor marsikomu dal misliti.
    Biti starš je odgovorna naloga in v luči Vašega pisanja sem videla – in sprejela – svojo nalogo še v dodatni razsežnosti. Starši pogosto spontano blagoslavljamo svoje otroke. Iz ljubezni in zaradi ljubezni. Opozorili pa ste me na pravo vrednost in pomembnost tega; in naj se ne izvaja le tako, spontano, ampak kot zavestno dejanje.

    Na življenjski blagoslov pa nisem nikoli pomislila. Pa vendar je to poznano, če ne drugače, iz raznim povesti o življenju naših dedov in pradedov. Zdaj razumem, da to ni nekakšna folklora, ampak pomemben trenutek na poti človeka v njegovo samostojnost in odraslost. Bom to storila – ko bo prišel pravi čas.

    Sem pa začutila željo, da svoje starše poprosim za njihov blagoslov.

    To bo velik dar meni.
    In tudi njim.


    HVALA.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,70 seconds