Počutim se osamljeno,
a vseeno vem, da z vsakim, ki bi bila,
bi čutila še vedno praznino, na mestu,
kjer se z materialnimi dobrinami,
nadomesti ne da.

Lahko bi dobila vse in vsakogar,
lahko se mi izpolni vsaka želja,
kljub temu ostanem potrta in žalostna.

Sem res tako zahtevna?

Hočem več, hočem le tebe ljubi Bog,
da si z menoj, v meni in ob meni.
Nič drugega kot le tebe hočem čutiti,
s teboj biti in govoriti.



S teboj hočem živeti
in vse ljudi rada imeti.
Kjerkoli bom, ne bo več praznina,
ostal bo spomin na te dni,
a nič več kot bolečina.

Ne spadam sem, saj tu sem sama.
Hočem drugam, želim nekaj med nama.
Želim vez in stik in vse,
kar potrebno in možno za srečo je.

Dovolj imam teh ljudi,
ki ropot in nemir iz njih govori.
Dovolj imam sebe in svojih želja,
kjer, kljub temu, da dobim vse
- sem še vedno osamljena.

Reši me, prosim, vseh teh želja,
izpolni mi eno samo željo iz tega sveta:
Nočem več biti sama, osamljena,
naj bom s teboj in tvoja vsa.

Naj te imam za pogovor, za smeh,
naj te imam za ljubezen, kot cvet.
Naj te gledam in vonjam in čutim vsa,
Želim, da si v meni in jaz v tebi
- istočasno.