 Tla,
po katerih hodiš,
so sicer trdna,
ampak tla steze duha,
so zelo ozka,
samo za širino stopal.
Pod tabo je ocean
in tam je tvoj cilj,
ti pa stotine metrov,
v skalnati steni nad njim.
Zdaj, kaj boš storil?
Se vrgel v globino,
v upanju da se ne boš
spodaj na skalah,
svojih dvomov razbil?
Ali pa se počasi,
korak za korakom,
po stezi svojega diha,
brez kakega oprijema,
počasi premikal navzdol ?
Karkoli že storiš,
da se rešiš iluzij,
brez zaupanja v srca,
ne dosežeš oceana Boga.
stojči Stojan Svet
|
Brez zaupanja v srca, ne dosežeš oceana Boga
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 27. april 2004 @ 22:43 CEST
zaupaj v naša srca in se vrni k nam s svojimi komentarji.
Da je ljubezen več kot molčeč umik, razumevanje višje od prizadetosti, mir plemenitejši od nesporazumov, zaupanje večje od dvomov, to se mora še globlje vžgati v nas, kakor smo kdajkoli čutili.
Če znamo gledati, vidimo lepoto in pričakovanje človekovega srca tudi skoz temo in se ne odrečemo najvišjemu idealu: "Pisati za tiste ljudi, ki te radi beremo".
Če drugače ne bo šlo, te bomo s pomočjo čarovnije privabili nazaj!
Brez zaupanja v srca, ne dosežeš oceana Boga
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 28. april 2004 @ 09:31 CEST
tudi sam se pridružujem Tatjani in te tudi vabim, da se vrneš nazaj na " Pozitivke " s svojimi komentarji. Za vsak primer pa sem že naročil Angelom( ne "plavim" ), da te v skladu z božjo voljo in na njihov način pripeljejo nazaj na delo.
tvoj prijatelj,
miran