Kaj nas učijo živali? (1)
Marjetka Jeršek

DIVJE ŽIVALI

Divje živali niso rade iztrgane iz naravnega okolja - Seznanimo se s prehranbenimi navadami bodočega ljubljenčka - Ne podredite svojega življenja povsem živali - Užitek čudovitega in poučnega prijateljstva

Po ezoteričnem nauku je človekova naloga skrbeti za nižja kraljestva, živalsko, rastlinsko in kraljestvo kristalov. Žal poslanstva skrbnika vedno ne izvaja, toda na srečo obstaja veliko število posameznikov, ki s predanostjo, ljubeznijo in sočutjem skrbijo za živali. Temu plemenitemu cilju so posvetili svoje življenje in delovanje.

Verjetno ste že kdaj videli ali slišali, da so dobri ljudje poskrbeli za ranjeno, onemoglo ali osirotelo divjo žival in jo "posvojili" ali udomačili. Največkrat so ji s tem rešili življenje. Ne smemo pa pozabiti, da se divje živali v ujetništvu večinoma ne počutijo dobro in venomer prežijo na primeren trenutek, da bi pobegnile na svobodo, ki jo tako zelo cenijo. Če so že od rosnih let navajene na udobje in človekovo skrb, se le s težavo prilagodijo, tako da so si naposled sposobne same poiskati hrano in preživeti. Nekatere pa se sploh ne znajdejo in poginejo. Tiste, ki se vrnejo v divjino, pripadniki iste vrste lahko zavrnejo (na primer srne), saj na njih prepoznajo tuj vonj po človeku.

Poučite se o navadah živali

Pri skrbi za divje živali se najprej prepričajmo, ali jim s svojim posredovanjem nemara ne povzročamo več škode kot koristi. Pozanimajmo se, kakšna prehrana je najprimernejša zanje in kakšne bivalne razmere potrebujejo. Ne natresajmo kruhovih drobtinic v krmilnice, saj se ob vlagi napnejo in pticam povzročijo hude prebavne motnje, ki se lahko končajo celo s smrtjo. Raje jim ponudimo mešanico primernih semen.

Če imamo divje živali v stanovanju, poskrbimo, da ne pridejo v stik s kakšno električno nevarnostjo in opazujmo, ali jih zaprt prostor potre. Tedaj lahko postanejo nepredvidljive, včasih celo napadalne. Posebna previdnost je potrebna pri divjih živalih, ki so po svoji naravi predatorji. Še tako dobro udomačena zver se nenadoma lahko zave svojega davnega prvinskega nagona in napade lastnika, za katerega se ji napačno zazdi, da bi jo utegnil ogrožati. Vsekakor pa takšne vrste nepredvidljivih in potencialno nevarnih ljubljenčkov raje ne gojite v bližini majhnih otrok.

Določene vrste divjih živalih je prepovedano vzeti iz naravnega okolja in jih gojiti "na svojo roko". Preden si omislite divjega ljubljenčka, se podrobno pozanimajte, ali je sploh dovoljen. Če gre za zaščiteno redko vrsto, je vsekakor najbolje, da skrb za najdeno žival prepustite strokovnjakom.

Ob divjih živalih lahko razvijamo svoj občutek za svobodo, spontanost in neposrednost. Svoboda je ena najbolj osnovnih in naravnih teženj vsakega živega bitja. Poleg tega se od divjih živali učimo njihove neverjetne spretnosti preživetja v naravi.

Vsaka posamezna žival ima za nas tudi posebno življenjsko lekcijo, namenjeno prav nam. Če nam pot prekriža ranjena lisička, za katero poskrbimo, nas bo morda naučila prebrisanosti, zvitosti in pretkanosti, ali pa nas bo le spodbudila k drugačni barvi las. Delfini učijo o komunikaciji, zdravljenju in igrivosti. Volkovi o zvesti ljubezni, tesni medsebojni povezanosti, ki vlada v njihovih tropih in veščini lova. Če naletimo na srno, potrebno naše nege, je to lahko znak, da se bolj posvetimo razvijanju svoje ženske plati: sprejemanje, nežnost, čustva itd.

Simbolen pomen posameznih živali je globoko vtisnjen v našo podzavest in se nam postopoma razkriva skozi sanje. Prikazujejo nam elemente naše nagonske, nezavedne plati osebnosti. Živali predstavljajo določena načela, fizične, duhovne in kozmične sile. Skoraj vse kulture poznajo mitologijo svetih živali, do katerih se vedejo z vsem potrebnim spoštovanjem in pozornostjo. Zato so se od njih lahko tudi toliko naučile.

Kelte je medved učil o kraljevski drži in moči, ptice so prenašale sporočila iz drugih svetov, merjasec ni bil zadolžen le za obilje, pač pa tudi za moško moč. Tudi bik je "poučeval" lekcije blagostanja in suverenosti. Metulji so jim šepetali o reinkarnaciji, mačje pošasti so stražile vrata v deželo mrtvih, krave pa so velikodušno prehranjevale keltske dužine. Krokarji so se bojda spoznali na prerokovanje, beli jeleni pa so naznanjali globoke spremembe v življenju tistih, ki so jim prekrižali pot. Od sov so Kelti prejemali modrost in sposobnost razkrinkanja skrivnosti. S starim znanjem in modrostjo so se povezovali tudi prek lososa, ki so ga pojedli z vso pametjo in magijo vred. Njihova hišna ljubljenka je bila tudi svinja, ki je kot sveta žival spremljala številna božanstva. Verjeli so, da jih lahko nauči čarovniške umetnosti spreminajnja oblik, ki so jo menda obvladali tudi psi, poleg tega pa privablja bogastvo in zdravje v življenje svojih gospodarjev. Udomačeni orlič jim je bil prevajalec sporočil iz sveta umrlih, žerjav je izžareval eleganco in milino, konj pa se je spoznal na lunine ritme, nočne vizije skrivnostnost in coprnije.