Sreča je lepa, pa je ne vidimo,
a jo čutimo, lahko jo poklonimo
ali dobimo, lahko jo živimo.
Lahko jo imamo in
z razdajanjem pomnožimo.

Če je nimamo, je ne moremo dati,
ne moremo je živeti,
ne moremo po njo kam iti,
ne moremo je za denar kupiti.

Pride sama, ko smo pripravljeni,
ko odpremo srce in pustimo,
da nas dotakne sam Božji glas.

Kako bo glas prišel?
Kakšen ton bo imel?
Čakajmo potrpežljivo in hrepeneče,
v tišini in miru, v želji in zaupanju,
v občutenju sreče.

Vedeli bomo, da je tu,
v nas in okoli nas.
Čutili in slišali ga bomo,
Zavedali se ga in ga prepoznali.