Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20040403095740326
No trackback comments for this entry.
Plačila hvaležnosti | 8 komentarjev. | Nov uporabnik
Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.
Plačila hvaležnosti
Prispeval/a: Tatjana Malec dne
sobota, 10. april 2004 @ 13:05 CEST
Bog ne pričakuje, da bo kdo kaj koristnega zanj storil. Bog se veseli, če se ljudje med seboj spoštujejo in kaj koristnega naredijo drug za drugega. Če kdo kaj za koga spontano naredi ne pričakuje nobenega plačila in niti tisti, ki se čuti dolžnega hvaležnosti, ni ničesar dolžan, če je dobro narejeno in vzeto iz srca. Tisto, ki ni narejeno iz srca se ne imenuje dobro. Vsako čustvo, ki izhaja iz dobrega namena ima v sebi mile spomine, ki so se razpršili na mnogo molčečih trenutkov, vendar noben od teh ni podoben tišinam, ki vsrkavajo plamene sonca. Kajti noben človek ne more biti tako dober, kot je sonce, ki nas ne da bi ga vprašali, samo od sebe tako ljubeče greje. Dobrota je puh duše, ki se naseli v zarjah jutranjic in nam omogoča dihanje iz svetlobe.
Prispeval/a: Tatjana Malec dne
sobota, 10. april 2004 @ 15:01 CEST
Dragi Stojči,
me veseli, da čutiš poetičnost v duši. Vsak dan se nadihaj ob jutranjicah svežega zraka, občuti vedrino v duši in vstopaj s tišino tvojih čustev pred podeljevalca ekstaze ali nirvane, točnega izraza verjetno ni mogoče opredeliti, vendar ob vsem tem je pomembno, da si resničen in da čutiš sevanje svetlobe v sebi.
To je lahko tudi sublimacija zaradi tistih vzorcev, ki jih nosimo v sebi. Ko se človek nahaja v najčistejših vrelcih svetlobe spozna, da je preveč očiščen v samoti in se mu zahoče, da upesni resnično življenje, ki ni pena ki hlapi iz kristalne čaše, tudi ni soj svetlobe, ki žari iz osamljene duše, tudi ni popkovina, ki bi ga navezovala na mladostne spomine, morda je to izstopajoče dejanje, ki je bolj podobno odprtosti, da svojo ranljivost razkrije in se izpove na poetični način čisto po naključju, da zmore spregovoriti o vseh stvareh na način, ki ustreza svetlobi. Pomembno je iztrgati iz niča nekaj, ki pridobi svojo vsebino asketske morale na poti iskanja zgoščene harmonije s samim seboj. Včasih je tem potom možno ubrati najbolj pritanjene strune, ki najbolj ubrano zvenijo.
Prispeval/a: stojči dne
sobota, 10. april 2004 @ 22:57 CEST
Draga Tatjana,
tvoj komentar mi je dal misliti
kako bi lahko na preprost način opisal,
kaj lahko storiš za Boga?
Vsekakor je že velika,
da ne rečem osnovna
in celo največja stvar,
če ga najprej prepoznaš,
znotraj svojega srca.
To je od vsega, še najtežje.
Ko ga enkrat tam prepoznaš,
kot svojo notranjo svetlobo,
kot sublimacijo svojega diha,
pa po tej svoji notranji svetlobi,
lahko tudi živiš.
Ker če ne,
se povrneš nazaj v svojo temo,
v svoje dvome,
v svojo jezo in svoje strahove,
v svoje,
že staro trpljenje.
Govoriti iz notranje svetlobe,
prav o tej svetlobi,
je nadvse prijetna stvar,
za tistega, ki iz nje govoriti zna
in za tistega, ki ga zna poslušati,
ker tako govorjenje ne potrebuje,
niti prepričanja, niti prepričevanja,
ono samo je že polno spoznanja.,
v veseli nebeški posoda duha.
Kakorkoli že, podpirati to širjenje,
te božanske notranje svetlobe,
je zame najvišje delo za Boga,
ki ti lahko prinese celo blaženost,
tako kot jo je, tudi meni. :)
Seveda je vsak od nas,
nekje na tej notranji poti duha,
ki ni lahka za onega,
ki gre po njej.
Moj mojster Prem Rawat pravi,
da je lažje splezati,
na najvišjo goro tega sveta,
ali celo preplavati ocean,
kot pa priti in ostati,
v tej svetlobi srca. :)
Prispeval/a: Tatjana Malec dne
sobota, 10. april 2004 @ 23:52 CEST
Dragi Stojči
Svetloba je resnica,
resnica je izvrinost duha,
čistost duše
in dobrota srca.
Svetloba nima zgodovine,
svetloba nima telesa,
svetloba ja arheološka najdba duha,
ki nas oživlja v novo bitje,
ko jo sprejmemo v globino.
Duh povezuje najrazličnejše
dogodke in ljudi,
predstavlja nivo obstoja
in imanenco želje.
Duh ostaja vedno poželenje
in želja, način bivanja
in delček srca v nas.
Dejanskost
še ni ustvarjen človek,
kajti širjenje in krčenje svetlobe
je proces, zakon analogije božjega,
geometrija občutenja optike duše
in jasnost bivanja vesolja v tebi.
Prispeval/a: Tatjana Malec dne
nedelja, 11. april 2004 @ 07:43 CEST
Dragi Stojči,
stopiti na prizorišče
kjer vladata duh in kultura,
brezsrčnost in srčnost,
preprostejši in varnejši obstoj,
preprost svet moralnih pravil,
ki je vsakomur vrojen v srcu
pomeni komuncirati z ljudmi,
z vsem vesoljnim svetom,
s katerim si povezan.
Prerajanje in potovanje duš
je tudi del mojega življenja.
Odpravljati sledove trpljenja
je tudi tvoja in moja naloga,
ljudi naučiti odločilnih stvari
kako živeti v puščavski hiši
svoje osamljenosti in goresti
in vzpostaviti komunikacijo
in ne zamolčan odgovor,
ker smo vsi otroci tega sveta,
ki ga moramo spremeniti na boljše.
Zgodovina je sestavljena iz
nepretrgane vrste vladarjev
in povzročiteljev gorja
z redkimi izjemami duhovnih ljudi,
ki se trudijo služiti duhovnosti.
Prispeval/a: Miran Zupančič dne
nedelja, 11. april 2004 @ 18:00 CEST
lepo napisano dragi Stojči,
Bog naš Stvarnik nagrajuje svoje sodelavce na načine, ki so daleč nad standardnimi, minimalnimi nagradami. Bog ne plača vsakega petnajstega v mesecu. Bog skozi Univerzum nagrajuje na veličastvene načine.
NE ZAMUDITE
Nihče ni ničesar prejel zastonj
Plačila hvaležnosti
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 10. april 2004 @ 13:05 CEST
Plačila hvaležnosti
Prispeval/a: stojči dne sobota, 10. april 2004 @ 14:14 CEST
tole si res lepo poetično napisala:
"Dobrota je puh duše, ki se naseli v zarjah jutranjic in nam omogoča dihanje iz svetlobe."
in res kot si prav napisala, Bog od nas ničesar ne pričakuje, samo sije, vsak se pa nastavlja svoji notranji svetlobi po svoji mili volji. :)
O hvaležnosti sem napisal nekaj tudi v članku
Kosilo z Bogom,
če ga še nisi prebrala, ti ga priporočam.
lp :)
---
stojči
Plačila hvaležnosti
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 10. april 2004 @ 15:01 CEST
me veseli, da čutiš poetičnost v duši. Vsak dan se nadihaj ob jutranjicah svežega zraka, občuti vedrino v duši in vstopaj s tišino tvojih čustev pred podeljevalca ekstaze ali nirvane, točnega izraza verjetno ni mogoče opredeliti, vendar ob vsem tem je pomembno, da si resničen in da čutiš sevanje svetlobe v sebi.
To je lahko tudi sublimacija zaradi tistih vzorcev, ki jih nosimo v sebi. Ko se človek nahaja v najčistejših vrelcih svetlobe spozna, da je preveč očiščen v samoti in se mu zahoče, da upesni resnično življenje, ki ni pena ki hlapi iz kristalne čaše, tudi ni soj svetlobe, ki žari iz osamljene duše, tudi ni popkovina, ki bi ga navezovala na mladostne spomine, morda je to izstopajoče dejanje, ki je bolj podobno odprtosti, da svojo ranljivost razkrije in se izpove na poetični način čisto po naključju, da zmore spregovoriti o vseh stvareh na način, ki ustreza svetlobi. Pomembno je iztrgati iz niča nekaj, ki pridobi svojo vsebino asketske morale na poti iskanja zgoščene harmonije s samim seboj. Včasih je tem potom možno ubrati najbolj pritanjene strune, ki najbolj ubrano zvenijo.
Plačila hvaležnosti
Prispeval/a: stojči dne sobota, 10. april 2004 @ 22:57 CEST
tvoj komentar mi je dal misliti
kako bi lahko na preprost način opisal,
kaj lahko storiš za Boga?
Vsekakor je že velika,
da ne rečem osnovna
in celo največja stvar,
če ga najprej prepoznaš,
znotraj svojega srca.
To je od vsega, še najtežje.
Ko ga enkrat tam prepoznaš,
kot svojo notranjo svetlobo,
kot sublimacijo svojega diha,
pa po tej svoji notranji svetlobi,
lahko tudi živiš.
Ker če ne,
se povrneš nazaj v svojo temo,
v svoje dvome,
v svojo jezo in svoje strahove,
v svoje,
že staro trpljenje.
Govoriti iz notranje svetlobe,
prav o tej svetlobi,
je nadvse prijetna stvar,
za tistega, ki iz nje govoriti zna
in za tistega, ki ga zna poslušati,
ker tako govorjenje ne potrebuje,
niti prepričanja, niti prepričevanja,
ono samo je že polno spoznanja.,
v veseli nebeški posoda duha.
Kakorkoli že, podpirati to širjenje,
te božanske notranje svetlobe,
je zame najvišje delo za Boga,
ki ti lahko prinese celo blaženost,
tako kot jo je, tudi meni. :)
Seveda je vsak od nas,
nekje na tej notranji poti duha,
ki ni lahka za onega,
ki gre po njej.
Moj mojster Prem Rawat pravi,
da je lažje splezati,
na najvišjo goro tega sveta,
ali celo preplavati ocean,
kot pa priti in ostati,
v tej svetlobi srca. :)
lp
---
stojči
Plačila hvaležnosti
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 10. april 2004 @ 23:52 CEST
Svetloba je resnica,
resnica je izvrinost duha,
čistost duše
in dobrota srca.
Svetloba nima zgodovine,
svetloba nima telesa,
svetloba ja arheološka najdba duha,
ki nas oživlja v novo bitje,
ko jo sprejmemo v globino.
Duh povezuje najrazličnejše
dogodke in ljudi,
predstavlja nivo obstoja
in imanenco želje.
Duh ostaja vedno poželenje
in želja, način bivanja
in delček srca v nas.
Dejanskost
še ni ustvarjen človek,
kajti širjenje in krčenje svetlobe
je proces, zakon analogije božjega,
geometrija občutenja optike duše
in jasnost bivanja vesolja v tebi.
...o0o...
Plačila hvaležnosti
Prispeval/a: stojči dne nedelja, 11. april 2004 @ 02:07 CEST
ljubica srca,
vse kar si ti tu napisala
je sicer res,
a glede na dejstvo,
da tvoj mi ne obstaja,
se sprašujem,
le kje si ti tu vmes?
Samo tvoje osebno čutenje
v komunikaciji z mano,
me navda z navdihom. :)
z ljubeznijo :)
lp
---
stojči
Plačila hvaležnosti
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 11. april 2004 @ 07:43 CEST
stopiti na prizorišče
kjer vladata duh in kultura,
brezsrčnost in srčnost,
preprostejši in varnejši obstoj,
preprost svet moralnih pravil,
ki je vsakomur vrojen v srcu
pomeni komuncirati z ljudmi,
z vsem vesoljnim svetom,
s katerim si povezan.
Prerajanje in potovanje duš
je tudi del mojega življenja.
Odpravljati sledove trpljenja
je tudi tvoja in moja naloga,
ljudi naučiti odločilnih stvari
kako živeti v puščavski hiši
svoje osamljenosti in goresti
in vzpostaviti komunikacijo
in ne zamolčan odgovor,
ker smo vsi otroci tega sveta,
ki ga moramo spremeniti na boljše.
Zgodovina je sestavljena iz
nepretrgane vrste vladarjev
in povzročiteljev gorja
z redkimi izjemami duhovnih ljudi,
ki se trudijo služiti duhovnosti.
Plačila hvaležnosti
Prispeval/a: Miran Zupančič dne nedelja, 11. april 2004 @ 18:00 CEST
Bog naš Stvarnik nagrajuje svoje sodelavce na načine, ki so daleč nad standardnimi, minimalnimi nagradami. Bog ne plača vsakega petnajstega v mesecu. Bog skozi Univerzum nagrajuje na veličastvene načine.