Spoznanje je svetloba in svetloba je človek sam.

Čista sila, ki se razodeva kot sila za vse ljudi je Kristus, ki simbolizira življenjsko polje čiste sile. To je Luč, ki sveti v temo človekovega življenja, da bi rešila izgubljenega. Tako se Kristusova sila lahko v primernem trenutku poveže z dušo. Taki duši lahko rečemo "Jezus", povezana pa je z božanskim Duhom. Kristus je torej božji princip, je vsemogočna prasila.

Svetloba duše je "Jezus"; ta svetloba ni zemeljske narave ampak je nebeška luč, rojena iz božanskega Duha. Te resnice ne bilo mogoče dojeti, če ne bi bila v vseh nas. Simbol te resnice je križ.

Človek sam je istočasno križ in ta, ki je pribit na njem! Zato za človeka ni druge rešitve kot vstajenje v Duhu božjem, v višji samozavesti, vstajenje v Svetlobi.

Pri budistih je simbol svastika. Ta simbol nam kaže na to, da se mora človek v vrtenju pojavov vrteti tako dolgo, dokler končno v sebi ne najde miru in spokojstva. On sam je žrtev. Ogenj žrtve je ljubezen in to, kar se žrtvuje, je njegov resnični Jaz. Bog, h kateremu se moli, je ta, ki prebiva v naših srcih.

Božansko v človeku je resnični del našega bitja, ki pripada večnosti, spodnji, zemeljski del - njegova zunanja oblika, pa zemeljskemu in smrtnemu delu. Človeštvo je v človeku - živali, božansko v človeku Zemlje razpeto in zapeto. Zgornje mora obvladati spodnje, da bi iz živali postalo človeško in da lahko iz človeka vstane Bog. Najprej mora človek vstati iz živali , šele nato se lahko iz njega rodi Bog. Kadar se v človeku pojavi zavest o tem, pomeni, da se je začelo prebujenje, da se je v njem prižgala Luč!

Spoznanje je svetloba in svetloba je človek sam. Vendar pa brez te božanske moči v lastni notranjosti ne more biti spoznanja in zato je to misterij za vsakogar, ki je nima. Samo, če se žrtvuje živalski nagon samoohranitve, potrjevanja, se lahko človeštvo razodeva v človeku in samo, ko človek svoje človeško preda Bogu, se lahko iz njega rodi Bog. Tam, kjer človek - žival izgine, nastopi človeštvo Človeka.

Človek lahko Bogu daruje samo, kar je v njem božanskega. Samo tako lahko vstopi v božansko bivanje, v enost ("Oče in jaz sva eno.") Predanost in zaupanje Bogu je predaja Svetlobi ("Naj se zgodi Tvoja volja in ne moja."), svobodi, blaženosti in izobilju življenja. Takrat človek sestopi z odra življenja in Bog v njem vstane. To je prava predanost in prava molitev.

Sedaj lahko Svetloba Stvarnika, sije prek takega očiščenega človeka. To je klic našega časa! Na tej osnovi spoznanja in posebno v motivaciji čistih namer se mora današnji človek posvetiti Svetlobi. Vemo, da se mnogi sprašujejo ali naj gredo res za tem? Odgovor je jasen.

Dokler še imamo izbiro, lahko o tem razmišljamo in se odločamo, vendar bomo, z ozirom na vse, kar se dogaja, kmalu na točki, ko se bo potrebno odločiti. V prihodnosti se bodo vse obstoječe avtoritete končno razblinile, kar je zelo jasno prepoznavno v tem trenutku dogajanja, in izginile bodo z odra življenja. Tako bodo naredile prostor za novo dobo Vodnarja, v kateri bo resnična ljubezen za vse ljudi, kozmični zakon Kristusa, preobrazil življenje na Zemlji in ga dvignil na višjo spiralo zavesti. To se bo z vso gotovostjo zgodilo!

Miran.