Gral je v legendah prikazan kot posoda, ki jo je Kristus uporabil pri zadnji večerji. Jožef iz Aritmije, tako pravi legenda, je že takrat imel razkošno gralsko posodo, kamor je prestregel Kristusovo kri pri njegovem polaganju v grob. Lahko gledamo na gral kot na sveto posodo, ki lahko dela čudeže, potem vidimo da se ta motiv ponavlja v vseh mitologijah sveta.

Potem nam je jasno, da temeljijo srednjeveška besedila, ki jih je oblikovalo krščanstvo, na stari tradiciji. Kajti že od najzgodnejših časov je človeštvo gledalo na sonce in mesec kot na posodi, ki sta napoljneni z Božansko energijo. Iz njih so se smeli okrepčati junaki kot plačilo za doživete, nadnaravne dogodivščine in dejanja. V grški filozofiji je govora o posodi za mešanje v "kraterju", v katerem vliva božanstvo prvine in jih pomeša s sončno svetlobo. To zagotavlja novo ustvarjenim dušam, da s tem dosežejo modrost.



Na grškem prazniku posvetitve, ki spominja na skupni obed vitezov grala, ponudijo pijačo iz svete posode kernos. Ta posoda daje zmožnost ohranjanja povezave z višjim svetom. Nekaj podobnega je znano iz keltske tradicije. Tam je gral velik sod, caldrun, ki vodi do duhovnega ponovnega rojstva.
V nekaterih legendah pa ni govora o sveti posodi, ampak o dragocenem dragulju ali biseru. Legende pravijo, da je z namenom obvarovanja grala, postavljen tempelj. Ena legenda pravi, da je tempelj visok in okrogel in ima zlato kupolo, katere svod je posut z dragulji. Nad poloblo sta zlato srce in srebrni mesec.

V 20. stoletju je znanost odkrila, da so tak tempelj zgradili v Perziji v sedmem stoletju na sveti gori Šiz. To je najsvetejši kraj v kraljestvu. Vseboval je sveti ogenj in je veljal za rojstni kraj Zaratustre.

Budistične legende govorijo, je na Japonskem mistična gora Meru, ki ima mnogo podobnosti z gralskim templjem. Na njej sedi Buda s svojimi bodisatvami, okrog njih krožita sonce in mesec.

Tako v vseh starih kulturah najdemo namig o človeških skritih možnosti, da se poveže s kozmično Božansko silo, Božansko krvjo, se s tem popoplnoma spremeni in pride do neposrednega Božanskega spoznanja. To pomeni; Človek ima možnost, da sprejme specialno silo in z njo tudi dela. Ta sila je kozmičnega izvora in je označena kot Božanska kri. Komur uspe, da najde to energijo in jo tudi vzdržuje, se bo s tem popolnoma spremenil in bo sposoben sprejemati Božansko modrost iz prve roke ali Boga Skrivnost grala torej nikakor ni zunanji dogodek, ampak poteka na višji duhovni ravni!


Vse te legende nam sporočajo in govorijo o dejstvu, da lahko soočenje z duhovnimi vrednotami grala temeljito spremeni naše življenje. Da pa bi lahko to skrivnost do določene meje razumeli, se moramo zavedati, da obstoja poleg nam znanega sveta, še višji red tostranstva, ki ga pa ne moremo zaznavati s čutili, ampak le z duhom.

Iz sveta, ki ga poznamo, vemo da se vse v njem živeče pojavi, vključno z nami, prej ali slej konča. Iz izkušnje vemo, da v našem svetu ni nič popolnega. Temelji in vzdržuje ga neminljivi, večni svet. Po prvotnem nauku modrosti so bila bitja, ki prebivajo v višjem svetu popolna in zato neumrljiva.

No, postavlja pa se vprašanje, ali obstaja prehod med svetom popolnosti in svetom nepopolnosti, prehod med večnostjo in minljivostjo?

Če bi gledali le logično, potem takega prehoda ne more biti. Kajti, kako lahko obstaja nekaj, kar je popolno ali manj popolno? Načelno bi morala biti ta dva svetova ločena. In vedar tak sam po sebi nemogoč prehod vedno znova vzpostavi in vzdržuje prizadevanje duhovnega Božanskega sveta.
Vedno na novo se bitja iz večnosti povežejo s preteklostjo. Ko si predstavljamo to dejstvo, se odpremo za simbol križa. Večnost se potopi v svet preteklosti in ta svet "križa" To križanje se dogaja neprestano kot povezava dveh svetov, ki se ne skladata.


Veliki verski ustanovitelji kot so Buda, Zaratustra in Jezus so tisti, ki gradijo vedno znova ta most večnosti med obema svetovoma. S svojim delovanjem se žrtvujejo in zato pravimo: Svojo kri prelivajo za nas. Ti popolni vsekakor niso del preteklosti. Vzgled so nam na poti, ki pelje iz našega sveta v višji svet.. Tako Oni vzdržujejo most, ki so ga v ta namen zgradili. Ta most je čudež. To pravzaprav nemogoče prehodno področje med večnostjo in časom je v mnogih legendah označeno kot gral, čaša v kateri se lahko duša, ki išče, uči najti svojo pot v svetu nasprotij, da bi tako odkrila večnost.


In kako ga najti?

Ponoči, ko spimo se dogaja, oziroma se lahko zgodi nekaj, kar podnevi ne bi bilo mogoče. V spanju se del našega bitja loči od našega telesa in potuje skozi različna področja atmosfere. Ko hrepenimo po tem, da bi našli smisel življenja, se del našega bitja, v katerem je hrepenenje živo, obrne k sferi, ki ustreza temu hrepenenju. Lahko se zgodi, da se potopimo v vmesno področje, ki leži med obema svetovoma. Tu se našega bitja dotakne čista sila. To se zgodi v globokem spanju v času brez sanj, ko izključimo svojo zavest, ki bi bila ovira za to dogajanje. Tako vstopimo v gral kjer se prebudi naša nova duša in se tako poveže z Božanskim duhom.

Bistvo je, da se povežemo z višjimi svetovi.


Piše: Miran Zupančič