Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
nedelja, 18. april 2004 @ 18:55 CEST
Uporabnik: ana
Vsak dan naj bo sončen
Sprejmi vsak dan kot dar,
kot darilo
in, če je mogoče, kot praznik.
Zjutraj ne vstajaj prepozno.
Poglej se v ogledalo, nasmehni se
in si vošči 'dobro jutro',
potem boš to lažje rekel tudi drugim.
Če veš, iz kakšnih sestavin je 'sonce', si ga lahko pripraviš sam,
tako kot vsakdanji obed.
Vzemi veliko mero dobrote,
dodaj dobršen curek potrpljenja,
potrpljenja s seboj in z drugimi.
Tudi na ščepec humorja ne pozabi,
da boš laže prebavil neuspehe. Primešaj še primerno količino veselja do dela,
čez vse pa prelij še širok nasmeh,
pa ti bo vsak dan sijalo sonce
Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.
Misel tedna
Prispeval/a: Tatjana Malec dne
ponedeljek, 19. april 2004 @ 12:31 CEST
Draga Ana in obiskovalci "pozitivk",
današnji dan se mi ne zdi prav nič sončen zato, ker je Uredništvo "Sončevih pozitivk" cenzuriralo konstruktivno
kritiko komentatorjev in sicer enega komentarja, ki ga je napisal Stojan Svet in dva komentarja, ki ju je napisala Tatjana Malec.
Dragi obiskovalci, ali se vam zdi prav, da uredništvo ni cenzuriralo in črtalo žaljivk Ten-neja, ki jih je napisal k prispevku Stojana Sveta: "Besede" dne 11.12. in 12.12.2003 in k prispevku Razsvetljenje na naslednjih dveh straneh. Preberite si jih in osvežite spomin! Črtalo pa je tri konstruktivne komentarje, s katerimi je bil izražen odpor proti žaljanju avtorjev. Zares nerazumljivo!
Zakaj uredništvo ne objavi javno imena in priimka tistega, ki si dovoli javno žaljenje avtorja in pisca pamfletov, ki se skriva pod psevodnimom, in ga ščiti. Zakaj? Kdo je to? Imamo pravico izvedeti.
Uredništvo pozitivk pozivam, da javno objavi ime in priimek pisca žaljivk.
Prispeval/a: Tatjana Malec dne
ponedeljek, 19. april 2004 @ 16:48 CEST
Kdo je Ten-nej, ki je dne 11. in 12. 12. 2003 na prispevek Stojana Sveta "Besede" in na njegov prispevek Razsvetljenje žaljivo komentiral ima pravico javnost zvedeti. Lepo misel tedna ni umazal moj komntar, moj komentar je prispevek še obogatil, saj izraža potrebo po resnicoljubnosti, ki naj bi bila polna svetlobe in sončne luči.
Prispeval/a: bamby dne
ponedeljek, 19. april 2004 @ 19:01 CEST
Hahaha.. a se vam je čisto odtrgalo?? Kot sem razumel ste začeli brisati komentarje (moji 4 tukaj, so namreć (še) gor) in kot vidim ste brisali samo tiste komentatorje, ki se zagovarjajo. Seveda “napadalec” oz. nesramnež je bil administrator (ten-nej) torej eden od vaših, ki je žalil drugega administratorja (Stojčija) tudi enega od vaših, vi pa ste “modro” vrgli dol 2 komentarja tudi od gospe Malec, ki ni “vaša” in se je postavila v bran Stojčija in en komentar od Stojčija (vsaj tako sem razumel od gospe TM). Pa kaj se greste? Take metode uporabljajo samo pri tedniku “Mladina” kot sem uspel opaziti in nikjer drugje. Če ste se že odločili za takšno bedasto stvar kot je cenzura bi morali vreči dol predvsem tistega, ki je začel z žalitvami in ne tistih ki se zagovarjajo. Pa tudi to je nepotrebno. Torej je cenzura popolnoma nesmiselna razen kadar ne gre za skrajno fašistične komentarje.
Žalitve namreč več oziroma vse povedo o tistem, ki jih izvaja in nič o tistem, katerim so namenje, zato je cenzura nesmiselna. Zato morate tudi “preboleti”, da se kdo brani celo proti “vašemu nedotakljivemu”.
Ten-nej je samo “samokritično” ugotovil, da ima obratno anatomijo od Stojčija, torej, da ima usta na tistem mestu, kjer ima Stojči rit.
Seveda, vi ste lastniki te strani, vi imate meč v rokah in očitno prvo kar vam pride na misel je, da uporabite ta meč. Sladek opoj moči. Cenzurirate vendar samo napadene. Ko se sodnik na sodišču sreča z dvema, ki sta se zapletla v pretep ga najprvo zanima kdo je pretep začel. Tisti, ki je začel, je krivec in celo to, če ga je njegov nasprotnik izival, ne opere njegove krivde, največ kar lahko upa je, da se mu krivda omili. Vi pa ste za krivca proglasili tistega, ki se brani.
Zbrišete tri komentarje in Harry reče:" Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva."
Pa to je hinavščina, ki jo je sposobna opaziti še opica. In Harry nehaj s hinavščino tipa: “Tatjana, zakaj mažeš lepo Misel tedna s svojimi neumestnimi komentarji?” Kje si bil ti takrat ko je ten-nej MAZAL z žalitvami. NOBENEGA VPLIVA? Očitno imate velik vpliv, če lahko zbrišete zagovor na žalitev ne pa tudi žalitev samo. A obstaja še kakšen večji vpliv na internetni strani????? Ten-nej je administrator in je torej del "sistema" in očitno lahko piše karkoli. "Ogroženi sistem" pa se je začel braniti na znani komunistično - stalinistični način. S cenzuro. In kje se še branijo s cenzuro? Samo še na straneh (forumu) tednika Mladine, sami "svobodoljubni", "liberalni" mladci, verjetno podprti z dobro dozo trave, saj je to sedaj ful kul ali ne?
Cenzura kadar je usmerjena samo na eno stran je navadna hinavščina ali bolje: TOTALITARIZEM.
Prispeval/a: ana dne
ponedeljek, 19. april 2004 @ 19:25 CEST
Tatjana, zares, zelo zelo mi je žal, da si postala delček v igri dokazovanja, kdo ima bolj prav in kdo ima manj prav. Če bi vsaj malo pomislila, in malo manj zapadla pod vpliv drugih oseb in drugih mnenj, potem bi vedela, da poznamo samo delčke resnic in delčke zmot. Da je svet narejen za vse. Da sonce sije na vse enako. Da črno brez belega ne obstaja. In obratno. Da je svet narejen predvsem zato, da se sprejemamo v svoji različnosti, ne pa, da poskušamo svet (in soljudi) prilagoditi sebi in svojim prepričanjem.
Moram reči tako: poznam te-neya, ravno toliko kot poznam Stojana. Ne obremenjujem se s tem, kdo je pisal žaljive komentarje in kdo ne. Tudi sama sem dobila žaljive komentarje (ob kitajskem horoskopu, verjetno še kje drugje), a vem, da ima vsak pravico reči, kar hoče. Če se spustim v kreg z osebo, ki me žali, nisem nič boljša od nje - in, po pravici povedano, edino vodilo za to, da se ne odzivam na žaljive komentarje, je to, da ne čutim potrebe po odzivanju nanje. Vem, zakaj pišem na Pozitivke. Ne zato, ker bi pričakovala pohvale za svoje delo. Temveč iz notranje nuje. Kolikokrat se mi zgodi, da je ura polnoč (vstajam ob petih) in čutim nepotešljivo željo po tem, da pretipkam kak odlomek iz kake knjige, tudi, če ga tisti trenutek še ne pošljem dalje. Zato, da bi dala možnost ljudem, ki iščejo med knjigami, ki bi jim pomagale na njihovi osebni poti, najti take, ki bi jih vodile v svetlobo. Zakaj ne bi ponudila ljudem tisto, kar mene toplo ogreje okrog srca in mi pomaga v mojih težkih trenutkih življenja? Ni mi lahko v življenju, a ne jamram. Vedno navedem vir iz knjig - od posameznika je nato odvisno, ali bo šel v knjižnico in si sposodil knjigo (kot sem si jo sposodila jaz), katere odlomek sem dala na Pozitivke (pazim, da v knjigi ni naveden tisti: NOBEN DEL TE KNJIGE SE NE SME ....) saj poznaš... iz takih knjig ne prepisujem... čeprav točno vem, da lepih misli ne bi smeli ovirati na noben način, da bi našle pot med ljudi... Tudi sama bi lahko napisala lepe misli. A zakaj bi to delala? Zakaj bi brala literaturo, pa bi se potem trudila, da s svojimi besedami povem tisto, kar sem prebrala, in si to potem celo lastila? Ne čutim potrebe po tem.
Vedno pravim: tisto, kar je zares pomembno za človekovo bivanje, je bilo že tisočkrat povedano, na preprost način, na več načinov. Kdor more, to razume. Kdor ne more, ali noče, mu lahko serviraš isto v tisoč različnih embalažah, pa še vedno ne bo dojel ali ne bo hotel razumeti. Zatorej jaz ostajam pri besedah, ki so jih povedali veliki mojstri, in se njihovih besed ne trudim razložiti s svojim omejenim besednjakom, sploh ne tam, kjer beseda ne more nadomestiti občutenja srca.
Veš, kako pravijo: ali lahko pljunek lahko ogrozi veličanstvo niagarskih slapov?
Samo nasmehneš se lahko, kenede? Kakšna primerjava - pljunek in niagarski slapovi.... ampak resnični niagarski slapovi se za pljunek resnično ne bi zmenili....
Tatjana - poznam te-neya in poznam stojčija. Oba približno enako, čeprav ima Stojči objavljenih več člankov na Pozitivkah. Kar seveda nič ne pomeni. Ko bomo prišli na obračun svojega bivanja na Zemlji, nas Stvarstvo ziher ne bo vprašalo: povej, koliko člankov si objavil na Pozitivkah (in drugod)? Temveč in predvsem: Si bil Človek? Človek z veliko začetnico? Si pomagal pomoči potrebnim, si nasitil lačne, si ponudil prenočišče preganjanim? So ponudil roko trpečemu? Si se ustavil in prisluhnil besedam osamljenega? Ali si živel samo zato, da bi te drugi hvalili?
Veš, Tatjana, svet je črno-bel, jin-jang.... na toliko in toliko pohval ti sledijo tudi graje. Zakaj ne? Kaj je tuki narobe?
Če si v sebi trden, ti dajo graje nove smernice v tvojem življenju, na podlagi njih poskušaš izboljšati svoje delovanje... če v sebi nisi trden, poskušaš grajajočega utišati...
Moram reči, Tatjana, vedno sem se v te-neyevi bližini počutila sproščeno, v bližini stojčija pa ne. Ker te-ney me nikoli ni v nič silil, stojči me je pa vedno prepričeval v svoj prav. Te moje besede ne pomenijo, da se strinjam s komentarji na stojčijeve prispevke. A kje piše, da jih je napisal te-ney?
Prispeval/a: Tatjana Malec dne
ponedeljek, 19. april 2004 @ 20:19 CEST
Draga Ana,
nisem postala delček v igri dokazovanja kdo ima prav in kdo nima, saj se na tehnike indijskih modrecev ne spoznam in nimam namena razsojati prispevkov po tej plati. Jaz se kdaj odzivam na prispevke s svojimi pogledi, ki temelijo tudi na strokovnih utemeljitvah ali tudi s čustvene plati, kot doživim sporočilo. Ne gre za to. Gre za mejo dopustne kritike in mejo nedopustnega žaljenja. Gre za kulturo dialoga, ki jo moramo ohranjati v medsebojnem komuniciranju. Gre za omiko, etičnost in moralnost. Preprosto za to gre. Internetni časopis mora ohraniti neko kulturno raven, z njim se avtorji idetificiramo in odločno se moramo upreti vsemu, kar nam jemlje ugled in spoštovanje in kar je izpod človeške ravni. Iz tvojega prispevka sklepam, da je Ten-nej eden od sodelavcev pozitivk. Če mu je spodrsnilo, bi se lahko opravičil in bi bilo verjetno konec te zgodbe in izražanja antipatij do drugega avtorja. Človek se mora znati tudi obvladati.
Ker zadeva tvoje prizadevanje za obogatitev "Pozitivk" pa je samo pohvalno, da premoreš toliko trdne volje in vztrajnosti, da bralce tako pogosto razveseliš in obogatiš s tvojo lepo izbiro prispevkov in tudi s tem, kar sama napišeš. Te stvari ne gredo neopazno mimo nas. To znamo ceniti in tudi tebe cenimo, da se nam tako nesebično posvečaš. Si pozitivna in ustvarjalna osebnost in na pozitivkah so takšni sodelavci zaželeni in cenjeni. Tudi tvoj altruizem občudujem, saj ti ne bi nikoli nikogar užalila in bi vse potrpela. Vendar tudi to ni vselej dobro, kajti človek mora res znati prenesti tudi kritiko in poraz, vendar kadar se gre za njegovo osebno čast in ugled se mora zase tudi potegniti in se odločno upreti vsemu, kar ga ogroža.
Tudi pod ta tvoj prispevek "misel tedna" bi lahko napisali številne lepe misli. Vendar tudi ta mnenja, ki so tu spodaj napisana so stvar življenja in stvar urejanja medsebojnih odnosov, da bodo jutri lepši, bolj strpni in bolj korektni. Zato tudi do pisanje, ki predstavlja medsebojno razčiščevanje, predstavlja obogatitev nas vseh, da bomo iz tega izšli boljši in prizanesljivejši drug do drugega.
Draga Ana, upam, da mi nisi zelo zamerila, da smo pod tvojo sončno misel in svetlobo spravili te polemike. Naj nam vsem
malo srčnosti, razumevanja in obzirnosti prenese pomiritev v naša srca, saj nihče noče biti na nikogar jezen ali gojiti neskončne užaljenosti. Če se že v bodoče kaj med seboj pokritiziramo, skušajmo to narediti strpno in spoštljivo.
Prispeval/a: ana dne
ponedeljek, 19. april 2004 @ 23:35 CEST
Draga Tatjana,
v komentarju si napisala:
"Iz tvojega prispevka sklepam, da je Ten-nej eden od sodelavcev pozitivk. "
Ne vem, po čem to sklepaš iz mojega pisanja? In zakaj je to važno? Tudi ne vem, zakaj praviš, da se ne spoznaš na misli indijskih modrecev in zakaj bi bilo to važno? Saj se jaz tudi ne - nikoli se nisem ukvarjala načrtno s spoznavanjem vzhodne miselnosti ali jo študirala.
Sicer ti pa hvala za vzpodbudne besede in tudi tebi želim mnogo mnogo lepega, predvsem pa veliko notranjega miru, ki edini zagotavlja stanje sreče v tem navidezno resničnem svetu.
pozdrav
ana
Prispeval/a: ana dne
ponedeljek, 19. april 2004 @ 23:40 CEST
ehmmm...
se oproščam, predvsem ten-nej -u. Sem uporabila iskalnik, da vidim, koliko prispevkov ima ten-nej na Pozitivkah, in ugotovila, da njegovo ime oz. (psevdonim) pišem vseskozi narobe:))
Lep večer vam želim, pa predvsem mirno noč - pečem zadnje piškote, potem grem pa tud jest nina nana...
Prispeval/a: titanic dne
torek, 20. april 2004 @ 21:12 CEST
Ni potrebno, da človek vse potrpi. Prav je, da se postavi zase, da ve, kje ima meje in to jasno pove, na način, da bo razumljen. Če pa ne bo razumljen pa na to ne more vplivati, saj smo ljudje drugačni in imamo različno razvite sposobnosti dojemanja in sprejemanja informacij. Včasih sem se tudi sama močno trudila pojasniti komu, kaj želim povedati, da se on moti in, da imam jaz prav ter, da naj končno že enkrat razume, kaj mu govorim. Bila sem zelo nestrpna, pa ni nič pomagalo. Srečala sem se od takrat še večkrat s podobno situacijo in se mi je ponavljala, dokler nisem dojela, da drugega ne moremo prisiliti, da nas ima rad, da se strinja z nami, da bo delal tako kot mi želimo in niti to, da bi nas razumel, kaj mu želimo povedati. Nemogoče, ker smo si tako različni in prav je tako. Ljudje nam odpirajo oči, kje so naše značajske pomanjkljivosti in to prav taki, s katerimi pridemo v konflikt. Sedaj se lahko le Bogu zahvalim za priložnost, ki jo imam, da se razvijam in rastem na duhovni poti. Pomisliti moram, kaj se iz situacije moram naučiti, da se mi ne bo več ponavljala.
V mirnem okolju kjer nimamo zunanjih dražljajem ne moremo rasti, nimamo vzpodbud za delo na sebi in zavedanja svojih značajskih pomanjkljivosti. Stojimo na mestu in cepetamo, ter se ne premaknemo. Zato sedaj rečem: Hvala Bogu za možnost, da se razvijam, da vidim kje sem, kaj moram še predelati in kaj že znam.
Prav je, da povem: tega si ne dovolim, tega ne želim… povedati moram na kulturen način, zaradi sebe, da ne zmotim svoj notranji mir. Lahko se odmaknem, saj nisem privezana, lahko se izognem, če nisem še dovolj močna, da bi bila zraven, lahko pa odprem "dežnik" in ne dovolim, da bodo opazke padale name, saj si tega ne zaslužim. Vsak sam izbira, kaj se ga dotakne v srce in nihče ne more užaliti človeka in njegovo čast in ugled, če je dovolj močan in strpen ter tega ne pusti. Čast in ugled se pokažejo šele tu, kako posameznik odreagira na "napade" drugih in kako se znajde v hudih in neprijetnih situacijah.
Če se na nekoga preveč odzivamo, če vidimo bolečino preveliko, ji dajemo moč, da postane še večja in večja. Ne dajajmo težavam moči, da ne rastejo. Pustimo raje, da izginejo same od sebe, saj ne bodo mogle rasti, če jim ne bomo dali moči in zadoščenje, saj je to njihova "hrana" za sam obstoj.
Prispeval/a: Tatjana Malec dne
sreda, 21. april 2004 @ 10:35 CEST
Dragi Stojči,
tam kjer se prepletajo vlakna ljubezni,
tam kjer se tkejo vezi spomina,
tam kjer plapolajo plenice čebeljih kril,
tam je tudi sedež tvoje bolečine,
sedež bolečine, ki skrivnostno molči
in le šepeta s sprejeto težo besed in bolestjo,
ki šklepeta z zobmi v ustih
in govori: "Pomiri se duša,
pomiri se srce, vse bo še dobro,
vedi, da odslej bo drugače!"
Tu konec naj bo nesmislene poti,
obtežena in utrujena duša bo spala,
komaj opazno se vrača veter miru
in jasnost misli, pošteno mišljenje.
Nepodkupljivo srce željno utripa,
da najde zavetje, premaga utrujenost
in svoje življenje naj z mirom deli,
ker ne govori istega jezika, ki v duši boli,
medtem, ko nekdo grize sodro svojih ledenih besed
in svet razžira z bedo in nemirom srca,
a mehkoba je močnejša kot vse grobosti sveta,
naj zmaguje tihi boj potrpljenja
in nema bitka prijaznosti srca,
tako modra in prizanesljiva
in resnično globoko spoštljiva.
NE ZAMUDITE
Sprejmi vsak dan kot dar,
Misel tedna
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 19. april 2004 @ 12:31 CEST
današnji dan se mi ne zdi prav nič sončen zato, ker je Uredništvo "Sončevih pozitivk" cenzuriralo konstruktivno
kritiko komentatorjev in sicer enega komentarja, ki ga je napisal Stojan Svet in dva komentarja, ki ju je napisala Tatjana Malec.
Dragi obiskovalci, ali se vam zdi prav, da uredništvo ni cenzuriralo in črtalo žaljivk Ten-neja, ki jih je napisal k prispevku Stojana Sveta: "Besede" dne 11.12. in 12.12.2003 in k prispevku Razsvetljenje na naslednjih dveh straneh. Preberite si jih in osvežite spomin! Črtalo pa je tri konstruktivne komentarje, s katerimi je bil izražen odpor proti žaljanju avtorjev. Zares nerazumljivo!
Zakaj uredništvo ne objavi javno imena in priimka tistega, ki si dovoli javno žaljenje avtorja in pisca pamfletov, ki se skriva pod psevodnimom, in ga ščiti. Zakaj? Kdo je to? Imamo pravico izvedeti.
Uredništvo pozitivk pozivam, da javno objavi ime in priimek pisca žaljivk.
Misel tedna
Prispeval/a: Igor Petek dne ponedeljek, 19. april 2004 @ 13:55 CEST
---
Igor
Misel tedna
Prispeval/a: Igor Petek dne ponedeljek, 19. april 2004 @ 14:03 CEST
Tatjana, zakaj mažeš lepo Misel tedna s svojimi neumestnimi komentarji?
---
Igor
Misel tedna
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 19. april 2004 @ 16:48 CEST
Somrak bogov
Prispeval/a: bamby dne ponedeljek, 19. april 2004 @ 19:01 CEST
Žalitve namreč več oziroma vse povedo o tistem, ki jih izvaja in nič o tistem, katerim so namenje, zato je cenzura nesmiselna. Zato morate tudi “preboleti”, da se kdo brani celo proti “vašemu nedotakljivemu”.
Ten-nej je samo “samokritično” ugotovil, da ima obratno anatomijo od Stojčija, torej, da ima usta na tistem mestu, kjer ima Stojči rit.
Seveda, vi ste lastniki te strani, vi imate meč v rokah in očitno prvo kar vam pride na misel je, da uporabite ta meč. Sladek opoj moči. Cenzurirate vendar samo napadene. Ko se sodnik na sodišču sreča z dvema, ki sta se zapletla v pretep ga najprvo zanima kdo je pretep začel. Tisti, ki je začel, je krivec in celo to, če ga je njegov nasprotnik izival, ne opere njegove krivde, največ kar lahko upa je, da se mu krivda omili. Vi pa ste za krivca proglasili tistega, ki se brani.
Zbrišete tri komentarje in Harry reče:" Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva."
Pa to je hinavščina, ki jo je sposobna opaziti še opica. In Harry nehaj s hinavščino tipa: “Tatjana, zakaj mažeš lepo Misel tedna s svojimi neumestnimi komentarji?” Kje si bil ti takrat ko je ten-nej MAZAL z žalitvami. NOBENEGA VPLIVA? Očitno imate velik vpliv, če lahko zbrišete zagovor na žalitev ne pa tudi žalitev samo. A obstaja še kakšen večji vpliv na internetni strani????? Ten-nej je administrator in je torej del "sistema" in očitno lahko piše karkoli. "Ogroženi sistem" pa se je začel braniti na znani komunistično - stalinistični način. S cenzuro. In kje se še branijo s cenzuro? Samo še na straneh (forumu) tednika Mladine, sami "svobodoljubni", "liberalni" mladci, verjetno podprti z dobro dozo trave, saj je to sedaj ful kul ali ne?
Cenzura kadar je usmerjena samo na eno stran je navadna hinavščina ali bolje: TOTALITARIZEM.
Misel tedna
Prispeval/a: ana dne ponedeljek, 19. april 2004 @ 19:25 CEST
Moram reči tako: poznam te-neya, ravno toliko kot poznam Stojana. Ne obremenjujem se s tem, kdo je pisal žaljive komentarje in kdo ne. Tudi sama sem dobila žaljive komentarje (ob kitajskem horoskopu, verjetno še kje drugje), a vem, da ima vsak pravico reči, kar hoče. Če se spustim v kreg z osebo, ki me žali, nisem nič boljša od nje - in, po pravici povedano, edino vodilo za to, da se ne odzivam na žaljive komentarje, je to, da ne čutim potrebe po odzivanju nanje. Vem, zakaj pišem na Pozitivke. Ne zato, ker bi pričakovala pohvale za svoje delo. Temveč iz notranje nuje. Kolikokrat se mi zgodi, da je ura polnoč (vstajam ob petih) in čutim nepotešljivo željo po tem, da pretipkam kak odlomek iz kake knjige, tudi, če ga tisti trenutek še ne pošljem dalje. Zato, da bi dala možnost ljudem, ki iščejo med knjigami, ki bi jim pomagale na njihovi osebni poti, najti take, ki bi jih vodile v svetlobo. Zakaj ne bi ponudila ljudem tisto, kar mene toplo ogreje okrog srca in mi pomaga v mojih težkih trenutkih življenja? Ni mi lahko v življenju, a ne jamram. Vedno navedem vir iz knjig - od posameznika je nato odvisno, ali bo šel v knjižnico in si sposodil knjigo (kot sem si jo sposodila jaz), katere odlomek sem dala na Pozitivke (pazim, da v knjigi ni naveden tisti: NOBEN DEL TE KNJIGE SE NE SME ....) saj poznaš... iz takih knjig ne prepisujem... čeprav točno vem, da lepih misli ne bi smeli ovirati na noben način, da bi našle pot med ljudi... Tudi sama bi lahko napisala lepe misli. A zakaj bi to delala? Zakaj bi brala literaturo, pa bi se potem trudila, da s svojimi besedami povem tisto, kar sem prebrala, in si to potem celo lastila? Ne čutim potrebe po tem.
Vedno pravim: tisto, kar je zares pomembno za človekovo bivanje, je bilo že tisočkrat povedano, na preprost način, na več načinov. Kdor more, to razume. Kdor ne more, ali noče, mu lahko serviraš isto v tisoč različnih embalažah, pa še vedno ne bo dojel ali ne bo hotel razumeti. Zatorej jaz ostajam pri besedah, ki so jih povedali veliki mojstri, in se njihovih besed ne trudim razložiti s svojim omejenim besednjakom, sploh ne tam, kjer beseda ne more nadomestiti občutenja srca.
Veš, kako pravijo: ali lahko pljunek lahko ogrozi veličanstvo niagarskih slapov?
Samo nasmehneš se lahko, kenede? Kakšna primerjava - pljunek in niagarski slapovi.... ampak resnični niagarski slapovi se za pljunek resnično ne bi zmenili....
Tatjana - poznam te-neya in poznam stojčija. Oba približno enako, čeprav ima Stojči objavljenih več člankov na Pozitivkah. Kar seveda nič ne pomeni. Ko bomo prišli na obračun svojega bivanja na Zemlji, nas Stvarstvo ziher ne bo vprašalo: povej, koliko člankov si objavil na Pozitivkah (in drugod)? Temveč in predvsem: Si bil Človek? Človek z veliko začetnico? Si pomagal pomoči potrebnim, si nasitil lačne, si ponudil prenočišče preganjanim? So ponudil roko trpečemu? Si se ustavil in prisluhnil besedam osamljenega? Ali si živel samo zato, da bi te drugi hvalili?
Veš, Tatjana, svet je črno-bel, jin-jang.... na toliko in toliko pohval ti sledijo tudi graje. Zakaj ne? Kaj je tuki narobe?
Če si v sebi trden, ti dajo graje nove smernice v tvojem življenju, na podlagi njih poskušaš izboljšati svoje delovanje... če v sebi nisi trden, poskušaš grajajočega utišati...
Moram reči, Tatjana, vedno sem se v te-neyevi bližini počutila sproščeno, v bližini stojčija pa ne. Ker te-ney me nikoli ni v nič silil, stojči me je pa vedno prepričeval v svoj prav. Te moje besede ne pomenijo, da se strinjam s komentarji na stojčijeve prispevke. A kje piše, da jih je napisal te-ney?
Misel tedna
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 19. april 2004 @ 20:19 CEST
nisem postala delček v igri dokazovanja kdo ima prav in kdo nima, saj se na tehnike indijskih modrecev ne spoznam in nimam namena razsojati prispevkov po tej plati. Jaz se kdaj odzivam na prispevke s svojimi pogledi, ki temelijo tudi na strokovnih utemeljitvah ali tudi s čustvene plati, kot doživim sporočilo. Ne gre za to. Gre za mejo dopustne kritike in mejo nedopustnega žaljenja. Gre za kulturo dialoga, ki jo moramo ohranjati v medsebojnem komuniciranju. Gre za omiko, etičnost in moralnost. Preprosto za to gre. Internetni časopis mora ohraniti neko kulturno raven, z njim se avtorji idetificiramo in odločno se moramo upreti vsemu, kar nam jemlje ugled in spoštovanje in kar je izpod človeške ravni. Iz tvojega prispevka sklepam, da je Ten-nej eden od sodelavcev pozitivk. Če mu je spodrsnilo, bi se lahko opravičil in bi bilo verjetno konec te zgodbe in izražanja antipatij do drugega avtorja. Človek se mora znati tudi obvladati.
Ker zadeva tvoje prizadevanje za obogatitev "Pozitivk" pa je samo pohvalno, da premoreš toliko trdne volje in vztrajnosti, da bralce tako pogosto razveseliš in obogatiš s tvojo lepo izbiro prispevkov in tudi s tem, kar sama napišeš. Te stvari ne gredo neopazno mimo nas. To znamo ceniti in tudi tebe cenimo, da se nam tako nesebično posvečaš. Si pozitivna in ustvarjalna osebnost in na pozitivkah so takšni sodelavci zaželeni in cenjeni. Tudi tvoj altruizem občudujem, saj ti ne bi nikoli nikogar užalila in bi vse potrpela. Vendar tudi to ni vselej dobro, kajti človek mora res znati prenesti tudi kritiko in poraz, vendar kadar se gre za njegovo osebno čast in ugled se mora zase tudi potegniti in se odločno upreti vsemu, kar ga ogroža.
Tudi pod ta tvoj prispevek "misel tedna" bi lahko napisali številne lepe misli. Vendar tudi ta mnenja, ki so tu spodaj napisana so stvar življenja in stvar urejanja medsebojnih odnosov, da bodo jutri lepši, bolj strpni in bolj korektni. Zato tudi do pisanje, ki predstavlja medsebojno razčiščevanje, predstavlja obogatitev nas vseh, da bomo iz tega izšli boljši in prizanesljivejši drug do drugega.
Draga Ana, upam, da mi nisi zelo zamerila, da smo pod tvojo sončno misel in svetlobo spravili te polemike. Naj nam vsem
malo srčnosti, razumevanja in obzirnosti prenese pomiritev v naša srca, saj nihče noče biti na nikogar jezen ali gojiti neskončne užaljenosti. Če se že v bodoče kaj med seboj pokritiziramo, skušajmo to narediti strpno in spoštljivo.
Te prisrčno pozdravlja
Tatjana
Misel tedna
Prispeval/a: Igor Petek dne ponedeljek, 19. april 2004 @ 22:45 CEST
LP Igor.
---
Igor
Misel tedna
Prispeval/a: ana dne ponedeljek, 19. april 2004 @ 23:35 CEST
v komentarju si napisala:
"Iz tvojega prispevka sklepam, da je Ten-nej eden od sodelavcev pozitivk. "
Ne vem, po čem to sklepaš iz mojega pisanja? In zakaj je to važno? Tudi ne vem, zakaj praviš, da se ne spoznaš na misli indijskih modrecev in zakaj bi bilo to važno? Saj se jaz tudi ne - nikoli se nisem ukvarjala načrtno s spoznavanjem vzhodne miselnosti ali jo študirala.
Sicer ti pa hvala za vzpodbudne besede in tudi tebi želim mnogo mnogo lepega, predvsem pa veliko notranjega miru, ki edini zagotavlja stanje sreče v tem navidezno resničnem svetu.
pozdrav
ana
Misel tedna
Prispeval/a: ana dne ponedeljek, 19. april 2004 @ 23:40 CEST
se oproščam, predvsem ten-nej -u. Sem uporabila iskalnik, da vidim, koliko prispevkov ima ten-nej na Pozitivkah, in ugotovila, da njegovo ime oz. (psevdonim) pišem vseskozi narobe:))
Lep večer vam želim, pa predvsem mirno noč - pečem zadnje piškote, potem grem pa tud jest nina nana...
Misel tedna
Prispeval/a: titanic dne torek, 20. april 2004 @ 21:12 CEST
V mirnem okolju kjer nimamo zunanjih dražljajem ne moremo rasti, nimamo vzpodbud za delo na sebi in zavedanja svojih značajskih pomanjkljivosti. Stojimo na mestu in cepetamo, ter se ne premaknemo. Zato sedaj rečem: Hvala Bogu za možnost, da se razvijam, da vidim kje sem, kaj moram še predelati in kaj že znam.
Prav je, da povem: tega si ne dovolim, tega ne želim… povedati moram na kulturen način, zaradi sebe, da ne zmotim svoj notranji mir. Lahko se odmaknem, saj nisem privezana, lahko se izognem, če nisem še dovolj močna, da bi bila zraven, lahko pa odprem "dežnik" in ne dovolim, da bodo opazke padale name, saj si tega ne zaslužim. Vsak sam izbira, kaj se ga dotakne v srce in nihče ne more užaliti človeka in njegovo čast in ugled, če je dovolj močan in strpen ter tega ne pusti. Čast in ugled se pokažejo šele tu, kako posameznik odreagira na "napade" drugih in kako se znajde v hudih in neprijetnih situacijah.
Če se na nekoga preveč odzivamo, če vidimo bolečino preveliko, ji dajemo moč, da postane še večja in večja. Ne dajajmo težavam moči, da ne rastejo. Pustimo raje, da izginejo same od sebe, saj ne bodo mogle rasti, če jim ne bomo dali moči in zadoščenje, saj je to njihova "hrana" za sam obstoj.
Misel tedna
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 21. april 2004 @ 10:35 CEST
tam kjer se prepletajo vlakna ljubezni,
tam kjer se tkejo vezi spomina,
tam kjer plapolajo plenice čebeljih kril,
tam je tudi sedež tvoje bolečine,
sedež bolečine, ki skrivnostno molči
in le šepeta s sprejeto težo besed in bolestjo,
ki šklepeta z zobmi v ustih
in govori: "Pomiri se duša,
pomiri se srce, vse bo še dobro,
vedi, da odslej bo drugače!"
Tu konec naj bo nesmislene poti,
obtežena in utrujena duša bo spala,
komaj opazno se vrača veter miru
in jasnost misli, pošteno mišljenje.
Nepodkupljivo srce željno utripa,
da najde zavetje, premaga utrujenost
in svoje življenje naj z mirom deli,
ker ne govori istega jezika, ki v duši boli,
medtem, ko nekdo grize sodro svojih ledenih besed
in svet razžira z bedo in nemirom srca,
a mehkoba je močnejša kot vse grobosti sveta,
naj zmaguje tihi boj potrpljenja
in nema bitka prijaznosti srca,
tako modra in prizanesljiva
in resnično globoko spoštljiva.
..o0o...