| 
 V bistvu je zelo preprosto.
Če smo ljudje sami odgovorni zase in za srečo
v svojem življenju, potem nam lahko ta kratek test pomaga
narediti korak naprej, proti večji izpolnjenosti v osebnem in
tudi poslovnem življenju.
Če pa ljudje nismo sami odgovorni za svoje življenje, potem pa
nam tako ali tako nihče ne more ZARES pomagati, ker smo pač odvisni
od drugih...
Kako izvršiti ta test?
Vse kar potrebujete je pol urice časa in miru, nekaj samokritičnosti
in iskrenosti...
ter seveda poguma.
Zaklenite se v svojo sobo, izklopite radio, GSM in se usedite.
Sprostite se in usmerite pozornost na svoje vsakdanje življenje, nase.
Iskreno poglejte vase in si pogumno odgovorite na ta vprašanja,
pisno na velik bel list papirja:
· Ali sem srečen/a sam/a s sabo?
· Ali sem zadovoljen/a s svojo službo, RES zadovoljen/a?
· Me študij res zanima in izpolnjuje?
· Pred čim bežim v odnosih?
· Sem v partnerskem odnosu RES srečen/a?
· Čemu se hočem izogniti v svojem vsakdanjem življenju?
· Kaj pravzaprav hočem doseči v življenju, jaz sam/a?
· Ali me moja poslovnost izpolnjuje tudi v osebnem življenju?
· Ali sem zares, prav zares zadovoljen/a s tem kar imam v življenju?
· Ali sledim svojim ciljem ali ciljem drugih?
· Imam urejene odnose s svojimi starši in/ali otroci?
· Ali sem zares, prav zares srečen/a v svojem življenju?
No, to je to.
Sedaj se sprostite in poglejte na list svoje odgovore.
Če ste bili res iskreni, vam ob branju odgovorov verjetno postane malce
vroče (lahko pa tudi ne, seveda).
Bravo. Iskrenost je lepa lastnost.
In dobrodošli med veliko manjšino tistih, ki si upajo pogledati
svoji resnici v obraz (brez opojnih sredstev, recimo).
Kaj sedaj?
Ljudje smo v bistvu zelo zelo sposobna bitja. Precej vec zmoremo, kakor pa
nas naša priučena osebnost prepričuje (ne bo mi uspelo, nisem vreden/a itd...).
Vse, kar ljudje prav zares potrebujemo pri napredku je iskrenost in
odločnost/pogum.
Iz vsega srca verjamem v to, da ljudje S(M)O zmožni napredovati, sami.
Sam sem še največje korake naprej v svojemu življenju naredil prav sam.
Priznam, potreboval sem pomoč od zunaj (clearing) ampak korenite spremembe sem izvršil
doma, sam pri sebi, v realnem življenju.
VSE JE SMISELNO, SAMO HOTETI JE TREBA...
edmond c.
www.Uspehi.com
|
NE ZAMUDITE
Kratek test: Ali sem srečen/a?
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 1. marec 2004 @ 16:19 CET
Praviš v svojem članku:\" V bistvu je zelo preprosto.
Če smo ljudje sami odgovorni zase in za svojo srečo v svojem življenju....Če pa ljudje nismo sami odgovorni za svoje življenje, potem pa
nam tako ali tako nihče ne more ZARES pomagati, ker smo pač odvisni od drugih...\"
In za konec praviš:\"Iz vsega srca verjamem v to, da ljudje S(M)O zmožni napredovati sami.\"
No ta tvoj test bom razumel kot napotek, ki nam ga dobrohotno daješ. Prav je, da tako misliš saj imaš svobodno voljo, sam pa za nianso mislim malce drugače, ampak oba imava pravico do različnega mnenja. Vendar moje mnenje, ki ga bom tukaj predstavil ne jemlji kot polemiko, ampak samo mnenje. Kot prvo te moram, če dovoliš spomniti na to, da je za našo srečo in usodo odgovoren samo Bog in potem mi sami v odnosu do Njega in do soljudi. Življenje ni tako preprosto in odgovori nam vedno ne ležijo na dlani, kot to trdijo mnogi guruji, vedeževalci, vedeževalke, nekateri astrologi( seveda ne vsi ) in ljudje, ki se gredo duhovnost. Resda mora vsak človek vse narediti sam, vendar pa brez Njega ne more storiti nič pomembnega ali trajnega.
Ne smemo pozabiti, da je vsak človek le orodje(kanal) v božanskih rokah in da z lastno močjo v življenju ne more narediti nič velikega.
No vprašalnik je smiselen in nam prinese marsikateri odgovor, ki je za nas zelo pomemben. Pa vendarle, ko dosežemo vse te cilje, korake, bomo slej ali prej trčili ob zid lastnih človeških omejitev in dejali sebi, kot nekoč Aleksander V., ko je osvojil ves svet ( dosegel posvetni končni cilj):\" Kaj pa naj sedaj počnem?\"
Človek bi se moral resnično vprašati v miru kaj je v naši naravi, da vedno znova delamo enake napake, da nas vedno na novo prevarajo ali oguljufajo? Ali obstaja nekaj, kar kljub vsem prizadevanjem in izboljševanju preprosto spregledamo, nekaj kar bi se moralo v osnovi spremeniti, da bi človek res našel pozitiven odgovor na vse večji pritisk in stres po razrešitvi lastne ujetosti.
Ko vsi vemo, se je svet zelo spremenil. Vedno več problemov je treba reševati dnevno in globalno. Naša nova doba Vodnarja s svojimi zahtevami povzroča vse več zmešnjave. Pravila, ki so veljala za mnoge celo življenje, lahko danes preprosto zavržemo. Običajni postopki odpovedo, prinesejo kvečjemo kratkotrajne razultate, ki pa jim kmalu nadomestijo novi problemi. To pa nam da vedeti in vse jasneje nam postaja jasno, da naša nova doba zahteva temeljno spremembo, ki se mora prilagoditi novim kozmičnim spremembam.
Seveda se pojavlja vprašanje, kakšne so te nove razmere. Kako naj se nanje odzovem? Kako naj odkrijem, kaj mi je storiti? Katera je ta, nova pot, da ne bi še naprej taval po stari in še naprej sledil starim avtoritetam? Kako naj se uprem destruktivnim vplivom, da bi dosegel nov pozitiven odnos?
Ugotovitev lastnega stanja in svetovnega položaja je vprašanje izkušnje in ineligence. V človeku obstaja tudi pored božanske še druga sila, ki ga drži v ječi in zmoti. Zato nas vedno na novo prilagojena, obrabljena pravara v novih oblikah. Ta druga sila, ki je vzrok za vso zlo je znotraj nas in jo ne smemo iskati zunaj nas. Druga pot je dejansko v nas, toda moramo jo hoteti in tvegati. Moramo se priključiti na izvir, o katerem govorijo vse svete knjige vseh narodov. Tako odkrijemo resnični, Božanski svet, ki ostaja, in od katerega se je človek oddaljil, ker je preveč povezan z našim materialnim.
Da bi se rešili svoje zmede, se moramo ponovno povezati s Kristusovo silo ljubezni, ki je dejansko tista, ki nam daje vsak trenutek ( tudi posel, denar, dobre odnose itd.) vse, kar rabimo. Toda pogoj je, da to silo iščemo znotraj in ne zunaj sebe. Tako dobimo vodstvo od božanske sile in hoja po taki poti pripelje vse nas do tega, da drug drugega osvobajamo vpliva preteklosti s tem, da si odpuščamo zamere in brišemo dolgove. Tako bomo kmalu odkrili v našem kaotičnem svetu, da nas vodi Njegova roka. Potem bomo doživeli notranjo resničnost, ki presega vsak razum in daje vsem nam ljudem, ki smo od večnega boja že utrujeni, ljubezen in upanje. Zato potrebujemo pomoč in sami sebi nikakor nismo zadostni.
Lepo te pozdravljam Edmond c. in te prosim, da vzameš to moje gledanje kot dopolnilo tvojega članka. Drugače rad prečitam , kar napišeš in bom vesel, ko bom spet kaj prebral od tebe.
lep pozdrav od Mirana.
Kratek test: Ali sem srečen/a?
Prispeval/a: edmond c. dne ponedeljek, 1. marec 2004 @ 17:33 CET
Zelo lepo povedano.
Se strinjam z vsem, kar si napisal.
Hvala tudi za čas, ki si ga vzameš za branje mojih člankov.
Naj najina razmišljanja nekako zaokrožim z besedami nekoga, ki ga sam spoštujem prav tako, kot ti Kristusa:
\"...Everything depends on Faith. It has always been this way...\"
(Vse je odvisno od Vere. Vedno je bilo tako.)
bodi pozdravljen Miran :)
---
Živeti RES svoje življenje...
Pomoč pri doseganju uspešnosti v osebnem življenju in poslovnem svetu:
www.Uspehi.com
Kratek test: Ali sem srečen/a?
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 1. marec 2004 @ 18:38 CET
me veseli, da sva se razumela in da sva na istem duhovnem stališču. Prav imaš, ko citiraš Kristusa, ki trdi:\" Vse je v veri!\"
Ta zaobsežen in obenem preprost odgovor leži prav tudi v pojmu čudenje, v istem tihem čudenju, ki ga lahko včasih zaznamo pri majhnih otrocih, čudenju nad tem namreč, da preprosto smo. To je čudenje nad tem, da neglede na to kako nenavadni so pojavi v svetu in kako svet izgleda, da smo kljub temu vsi ljudje skupaj na poti skozi prostor in čas, in da bo mnogim uspelo, da to pot tudi izpeljejo do svojega dobrega konca. To je mislim tisto pravo čudenje, zavedna ali nezavedna pozornost, ki v nam povzroči, da postane naše življenje korak po korak pobožna zbranost, ki potem iz sveta naredi čudovito lepoto in vsakdanji čudež. To je potem čudenje, ki nastopi iz resnične prave vere in predanega popolnega zaupanja. Kajti brez prave vere - smeri in zaupanja ni življenja.
Vse dobro in naj te Bog blagoslovi na tvoji poti od prijatelja, in brata po duhu, Mirana.
Kratek test: Ali sem srečen/a?
Prispeval/a: edmond c. dne ponedeljek, 1. marec 2004 @ 18:57 CET
v bistvu niti ni toliko pomembno, vendar citiral nisem Kristusa, temveč Sri Babajia (članek o njem si lahko prebereš na LIFE Forumu, v rubriki \"Mojstri Modrosti\", če želiš. Link: www.icforums.net/lifeforum/).
Ja, spet si lepo povedal. Vsi smo na isti poti in vsem (po mojem mnenju) bo na koncu uspelo vse, kar si želimo.
In sicer zato, ker v naših srcih bije (kvalitativno) ista iskra kot v vseh realiziranih posameznikih, od Jezusa do Buddhe in vseh ostalih popolnih bitij...
\"...Vse dobro in naj te Bog blagoslovi na tvoji poti od prijatelja, in brata po duhu, Mirana...\"
Mi je prav toplo pri srcu sedaj, veš.
Hvala ti.
May He bless you too, my brother.
<kind smile>
e.
---
Pogovori o vseh vidikih življenja:
LIFE Forum, prijazno mesto za vse.
http://www.icforums.net/lifeforum/index.php
Kratek test: Ali sem srečen/a?
Prispeval/a: Anonymous dne torek, 2. marec 2004 @ 10:12 CET
malo me je presenetil tvoj odgovor na Miranov komentar.
Ne razumem namreč, kako lahko na eni strani zagovarjaš tezo, da lahko sami vse naredimo, po drugi strani pa praviš da je vse od vere odvisno?
Lahko malo razložiš to, prosim?
hvala za kvalitetne članke.
saj tudi sam vidiš da imaš zlo velik ogledov.
karr tko naprej...
alain
Kratek test: Ali sem srečen/a?
Prispeval/a: edmond c. dne torek, 2. marec 2004 @ 22:34 CET
Ja, te kar razumem, ja.
Na videz se res kontradiktiram v izjavah.
Hvala za tvoje vprašanje. In tudi za čas, ki ga posvečaš branju mojih misli.
Bom poskusil tokrat bolj jasno povedati svoja mnenja in podeliti izkušnje.
Vsekakor 100% stojim za tem, da smo ljudje sami sposobni narediti kar koli si želimo. Da smo dovolj talentirani, vredni, brihtni in predvsem da si zaslužimo tudi tiste stvari (tako v vsakdanjem življenju, kot tudi v duhovnosti), o katerih le sanjamo.
Take so moje izkušnje.
Dejstvo pa je, da nas kar velika večina precej rado dela kompromise. Se pravi, da raje odnehamo ali pa raje sploh ne začnemo, s spremembami recimo, ker je pač tako lažje živeti. Lažje je recimo prenašati slabo službo, kot pa si priznati da nekaj res ne štima in se toliko spremeniti in poiskati boljše delo...
Govorim iz izkušenj tle, veš.
Do o odnosih niti ne govorim. Spolnost, odnosi s starši/otroci, so vedno lepa priložnost za naš lasten notranji napredek. In seveda tudi za bežanje od težav v teh istih odnosih.
Vsekakor na nas vpliva mnogo dejavnikov, ki nekako \"pomagajo\" k naši sreči oz. nesreči. V člankih ponavadi govorim o tistem dejavniku, nad katerem imamo direkten vpliv: mi sami.
In mi sami se vse preveč omejujemo in postavljamo sami sebi meje pri napredku. Tle gre seveda za zelo intimne in subtilne dogovore v nas samih. Jaz tem dogovorom rad rečem kompromisi oz. bežanje od problemov.
OK.
Obstaja pa seveda tudi predanost. Zaupanje. Vera. In ljubezen.
Ljudje lahko naredimo iz sebe precej več, kot pa nam privzgojena osebnost in pridobljena konvencionalna izobrazba narekuje.
Tudi tle govorim iz lastnih izkušenj.
Sam sem v preteklosti ogromno časa namenil meditaciji. No, če sem iskren, sem v bistvu živel meditacijo in vse ostalo dajal na stranske tire... Letal sem zelo visoko (subjektivna ocena, seveda), morda napišem kakšen prispevek tudi o teh izkušnjah...
No, pri teh duhovnih ciljih je prav predanost, oz. vera, kot sva jo z Miranom označila, glavna.
Enostavno zato, ker človek lahko sam doseže le določena stanja zavesti. Prek določenega praga pa sam ne more. Tu igra glavno vlogo Učitelj in predanost vanj. Ali pa vera v Boga.
Tako bi nakako zaključil, ena taka srednja pot je vsekakor idealna. Sam jo v vsakdanjem življenju poskušam udejaniti:
trudim se sam, poskušam dati vse od sebe, uporabiti svoje talente in inteligenco, svojo osebno moč - in tako precej dosežem. Ne skrivam se za slepo vero v Boga.
Kadar pa res ne gre več, ko sem izčrpal tiste moje moči, potem pride na vrsto predanost in zaupanje v višjo silo, Učitelja ali Boga, če hočeš.
Rad torej igram eno tako varno igro:
ne računam na čudeže, trudim se sam in istočasno vem, da tudi za mojimi lastnimi napori stoji On.
Eden velikih Učiteljev človeštva je baje dejal:
\"Pomagaj si, in pomagal ti bom\"
Ni torej dejal:
\"Ne trudi se sam, ne zaupaj vase, ne veseli se svojih zmag, bodi mi slepo predan in pomagal ti bom...\"
edmond c.
---
Pogovori o vseh vidikih življenja:
LIFE Forum, prijazno mesto za vse.
http://www.icforums.net/lifeforum/index.php
Kratek test: Ali sem srečen/a?
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 3. marec 2004 @ 13:27 CET
zelo jasen pregleden odgovor si podal na komentar tvojega članka. Izgleda, da smo pravilno vplivali na tebe s našimi komentarji, kajti vedno boljši si v svojih člankih. To kar si ogovoril je pa že dotik večnosti v tebi in odraža veliko mero spiritualne zrelosti ter zavestnosti sebe.
Osnova takšnega življenja je, če dovoliš da malo dodam tvoji čudoviti istočnici, je ponižnost. Takšne življenjske drže ali naravnanosti se ne moremo naučiti. Je plod naših številnih izkušenj. Ponižnost razumem kot zavedanje. Do stopnje, ko naše spoznavanje narašča, lahko človek na poti prepoznava in doživlja, kako daleč se je odmaknil od svojega pravega božanskega jaza ali svoje prave narave in kako globoko je kot osebnost karikatura resničnega v sebi.
Ko spozna se spremeni in preda v meditaciji , molitvi svojo zemeljsko enkratno osebnost Stvarniku. To je vedno proces, ki potrebuje mnogo časa. Glede na večje in manjše svetovne dogodke, ki netijo v nas veliko nemira, strahov in zaskrbljenosti, je pomembno da določimo svoje mesto v tem svetu. Samo, ko stojimo z nogami trdno na tleh in imamo glavo visoko v nebesih, smo lahko v pomoč in korist soljudem in lahko razvijemo vse možnosti, ki so nam ponujene, da uresničimo svojo nalogo v tem življenju. Prepoznavanje in realizacija teh možnosti se razvija med procesom, v katerem si človek upa predati svojo enkratno osebnost( Edmond, Miran itd.)čisti božanski volji, da ga inspirira ter vodi.
In v nekem trenutku odkriješ, da je ta naš svet dejstev veliko revnejši od sveta neskončnih možnosti! Te možnosti se seveda procesno razvijajo med tem procesom učenja življenja. Istočasno, postopoma pa raste spoznanje, da naš zunajni fizični svet ni resničen, ampak le notranji. To je potem srednja pot, ki jo omenjaš. Je prakticiranje poti življenja ljubezni do Boga in ljubezni do sočloveka. Gre torej zato, da bi pridobili zavedanje.
lep pozdrav in blagoslov od Mirana.
Kratek test: Ali sem srečen/a?
Prispeval/a: edmond c. dne sreda, 3. marec 2004 @ 13:52 CET
Ja, dobro vplivate name, seveda.
Podobno privlači podobno in tvoje misli so v meni spodbudile
podelitev mojih... :)
Saj bi bilo še kaj za povedati o teh malce višjih zadevah, pa se nekak ne želim pemetnega delat in ponavljati besed, ki so jih izrekli veliki učitelji.
Gre za zelo intimne izkušnje, katere si ti kar fajn opisal v zadnjem komentarju.
Sej če človek vzame v knjigo Sveto Pismo ali pa Bhagawad Gito ali pa Damaphado - besede modrosti, tam je vse zapisano...
To je res težko doseči, ja:
noge trdno na tleh, glava pa v pri Bogu/Višji sili/Absolutu.
moje mnenje.
Brez predanosti in ponižnosti pa res ne gre.
hvala ti za branje in lepe pozdrave, Miran
<prijazen nasmeh>
e.
---
Pogovori o vseh vidikih življenja:
LIFE Forum, prijazno mesto za vse.
http://www.icforums.net/lifeforum/index.php