Eseni ali Esei pomeni "čisti" ali "pobožni". Eseni so bili skupnost, ki ni bila del uradne religije takratnega časa. Samo ime je vzeto iz aramejščine.

Od približno drugega stoletja pr. n. št. do približno sto let n.št. so Eseni prebivali v celotni takratni Palestini in v zgornjem Egiptu. Okrog začetka n. št. jih je bilo približno 4000. Po farizejih so bili največja judovska religiozna skupina v Palestini. Njen ustanovitelj se je imenoval "Učitelj pravičnosti". Po izročilu naj bi bil nekoč duhovnik - svečenik v jeruzalemskem templju. Tam je zašel v težave z nadrejenimi, ki so pripadali farizejem. Pri tem je prišlo do močne razprave o uporabi Mojzesovih zakonov. Ta spor, boj, je dosegel svoj vrhunec v 2. stoletju pr. n. št., ko je selevkidski kralj Antiohos N. Epifanes (175-163 pr. n. št.) poskušal vsiliti Judom v Palestini svojo nadoblast. Jeruzalemski tempelj je posvetil grškemu bogu Zeusu (vrhovni bog) in podkupljivi visoki svečeniki si dejanjsko podprli njegovo politiko. Temu je seveda sledil upor in "Učitelj pravičnosti" ter njegovi pristaši so morali Jeruzalem zapustiti. Odšli so v puščavo in na nekem nepoznanem mestu osnovali skupnost Esenov.

No ni gotovo, če je šel Učitelj s to skupino izgnancev ali se ji je pridružil kasneje. Kumran je bil zgrajen 50 let kasneje. Eseni so se veliko bolj zavedali svetopisemske tradicije kot pa povprečni. V njihovem nauku najdemo v prvi vrsti prastare elemente iz judovske kulture, pa tudi elemente iz kultur Grkov, Indijcev in Perzijcev. Te tradicije so bile vedno znova prekinjene in so se kasneje pojavile v novi obliki.

Obstajata dva zgodovinska vira, ki omogočata, da se postavi Esene v verigo gnostično usmerjenih skupnosti. Eden so opisi judovsko - grškega filozofa Filona, ki je živel v 1. stoletju n.št. , drugi pa so dogodki o katerih pripovedujejo kumranski svitki. Šele leta 1947 je nek pastirček v neki votlini pri Kumranu na severni obali Mrtvega morja našel celo vrsto glinenih vrčev z usnjenimi svitki. Kasneje so tudi v drugih votlinah našli vrče s svitki. Najprej niso spoznali velikega pomena te najdbe. Šele kasneje so začeli znanstveno raziskovati. Predpostavljali so, da je moralo biti v desetih najdiščih približno tisoč pismenih dokumentov. En del so odkrili verjetno že stoletja nazaj. Mnogi rokopisi se nanašajo na Staro zavezo.

Jedro esenskega nauka je bila zveza, ki jo je Bog na gori Sinaj sklenil z izraelskim ljudstvom. Ta nauk je bil razodet Mojzesu in je zapisan v njegovih petih knjigah, Pentoteuhu, Tori. Ker pa te zveze niso upoštevali, po esenskih predstavah, so se le-ti umaknili iz Jeruzelema in obnovili zvezo z Jehovo. Zadnje je bila odrešitev izraelskega ljudstva - kot je bila razodeta v Tori - v vsem povezana s Sveto deželo. Tora je veljala tudi kot osnova za pravosodje Esenov, ki so se zelo vestno ravnali po zakonih. Ker pa so bili zakoni zelo strogi, jim ni bilo lahko zadostiti. Mnogi so se odvrnili, nekaj so jih poslali proč.

Svitek z življenjskimi pravili skupnosti vsebuje listo s kazenskimi ukrepi, ki so jih uporabljali pri prekrških, napr.: "Kdor pri kakšnem srečanju več kot trikrat zadrema, bo za deset dni izključen." "Kdor se neumno naglas smeji, naj bo kaznovan s tridesetimi dnevi." Eseni so tudi svoje predpise o čistosti prevzeli iz Tore. Eden od primerov zadeva obredno čiščenje s potopitvijo. To čiščenje je bilo potrebno opraviti najmanj dvakrat dnevno, pred skupnimi obredi. Pri obedih so bili lahko prisotni le člani, ki so po najmanj enoletnem študiju Tore opravili izpit. Po poskusni dobi treh let so morali obljubiti, da ne bodo nikoli izdali skrivnosti esenske skupnega življenja.

Kdor je postal polnovreden član, je moral vso svojo posest predati skupnosti, a jo upravljati še naprej. Od pridelka ali drugih dohodkov je moral desetino odvojiti za skupne obede, drugo desetino pa za socialne namene. Življenska pravila so bila naravnana na to, da so pomagala članom obladati nižjo - živalsko naravo.

Kumran so bili l. 68 n.št. uničili Rimljani. Skupina stavb je verjetno predstavljala umetnostno galerijo ali duhovno zatočišče. Člani skupnosti so lahko tam prebivali nekaj tednov, mesecev ali let, da bi se poglobili v ohranjeno literaturo. V Kumranu je bilo napisano veliko število svitkov. Našli so prostore za pisanje, enako kot tudi v Ain Fesjchi, ki je ležala 2 do 3km južneje. Kemikalije, ki so jih rabili za pripravo usnja in papirusa, so dobili v Mrtvem morju. Nadalje so našli kanale, po katerih so speljali z gora svežo vodo v Kumran. V Kumranu so bile tudi stavbe, v katerih so opravljali svoj poklic rokodelci in trgovci.

Eseni pa v Stari zavezi niso poučevali samo zakonodaje, ampak tudi preroke in psalme. V Kumranu so prepisali skoraj vse knjige Stare zaveze. Kajti ta besedila so članom potrjevala, da so dediči božje obljube. V Svetem pismu je bila predstavljena njihova lastna preteklost, njihovo trpljenje in boji, a tudi gotovost, da bo prišla rešitev. Vedno znova so se pojavljali esenski preroki, ki niso razlagali le prihodnosti skupine, ampak so govorili tudi o prihodu Mesije! Iz tega so črpali svojo moč in dobivali nove impulze. Verjetno so mnogo doprinesli k razvoju judovske misli o Mesiji. Njihovo intenzivno oživljanje te misli in njihova globoka pobožnost sta nastala iz prepričanja, da morajo očistiti kraj za rojstvo Mesije.

Eseni so občutili veliko hrepenenje po odrešitvi in po novem svetu. Načinu življenja so postavljali visoke zahteve, da bi fizično telo in dušo pripravili na Mesijev prihod. Nauk je vseboval tudi stare iranske predstave - Zaratustrov nauk, o borbi med svetlobo in temo, med dobrim in zlim. Vendar ta dualistični način - nauk gledanja ni bil prevzet kot tak, ampak so mu dodali tezo, da je Izraelov Bog Stvarnik sveta in gospodar nad usodo ljudi - svojega ljudstva. Tu zbudi pozornost to, da so Eseni svojega Boga postavili nad spopad med dobrim in zlim ter svetlobo in temo.

Eseni so obravnavali svoje obdobje kot obdobje čiščenja in preiskušnje; v njem naj bi prišlo do velikih nasprotovanj. Vedno jasneje bosta razpoznavni resnica in laž. Svetloba in tema. Človek bo moral izbrati: kdor je hotel pripadati odrešitveni skupnosti, je moral upoštevati življenjska pravila, se učiti čistosti in biti stanoviten. Esenom je bilo jasno, da lahko le božja milost pelje k Svetlobi. Od leta 1947 je zopet pomembno esensko sporočilo: pripravi se na prihod Odrešenika. Usmeri svoje hrepenenje na prinašalca rešitve! Opravi svojo nalogo! To je tudi bistvo esenskega nauka.

Za vse današnje iskalce resnice ima ta nauk mnoge dragocene točke povezave - pod pogojem, da se ne uporablja zunanjih meril, ampak da se človek osvobodi na čas vezanih predstav in vseh omejitev. Človek 21. stoletja ni postavljen pred proces čiščenja, ampak pred pot notranje duhovne osvoboditve. Danes je že čas žetve, manifestacije vsega in zato današnji čas potrebuje sodelovanje z Bratstvom božjega kraljestva. Sedanje okoliščine nam narekujejo sodelovanje in delo.

Miran.