Na kazalcu
kozmične ure
se je ustavil
čas -
čas zmlet
v prah

Opodalnska svetloba
čaka name
čaka nate

Pod razbeljeno streho
vidim skoznjo
rajsko ptico
padajočo
skoz gibljivost pripeke
vidim
skoz tančico njenih kril
skoz tančico njenega glasu
skoz večnost


Moja ptica
prebija drobne line
in kljuva
navpično
kakor da bi ciljala
na stvari
ki jih še nimam
ki jih še ne vidim
ki jih še ne občutim

Kar je bilo
ni več pomembno
kar bo čez tisoč let
tudi ne
Zaradi udarca
njenih svetlobnih kril
ne bom več čutila
Ure bodo tekle skozme

...o0o...

Piše: Tatjana Malec