Skoz molk razglašen plove
iz praoblik v rojstvo svoje kože
tke vizije in vzrok hotenja
zložen med domine spomina
iz slutenj mask prosojnih
iz bledoličja okamenele lune
njenih men hlapi v šumenje

Vrtoglavo v pijana jadra
z vetrom se zaganja šviga
iz prepletenih oblakov se izvija
v jok ujet v svečavo bledih lic
s koščeno roko čez dojko gospodari
oskubljen ptič s krvavim perjem
s tekočino polnjen vampir z življenjem
novcem hlini praznino belih rok
zvotljen rojstvo dohiteva
zapleta laži v čas prihoda
med kodre zlate vpleta plenice zla
iz razlaščenih loput davnine
posluša bolno tleskanje deževja
skoz davnine senc sebičnih rok
z bolnim zdravje hrani porodnica
s tipom gluhost vid s temo
skoz luknje tal čudnih povečav
nerešena uganka skriva nemo zver



Obcestni kamen med travo izginja
s stiskami vpijočega v puščavi
v trpljenju mu bedijo stare rane
spovedanca izpodriva sla skušnjave
med krdelom v žareče line dneva
v blodnjavost spridenca polzenje
pojoč mu žalostinke brez posmrtne slave
med kislim dežjem pluje čez dobrave
razvratnost v žarah dviga se v višave
na površje skoz prihodnost plove
iz muk nastaja - morda človek

...o0o...

Piše: Tatjana Malec