Shakespeare se je skozi Hamleta vprašal: "Biti, ali ne biti?", in tako se še danes vpraša vsak dan v Sloveniji vse več ljudi in nekaj od njih se zaradi svoje materialne in duhovne bede kar odloči za ne biti in naredijo takšen ali drugačen samomor.

Veliko ljudi pri nas in po svetu pa tudi že dobro ve, da se s tem, če človek sebe pokonča, zanj prav nič ne spremeni.

Vsak tak gre v svoji zavesti trpljenja na onem svetu lepo naprej, od tam, kjer se je tu pokončal.

Zato je današnje pravo vprašanje: "Ali še naprej ostati človeška gosenica, ali se preleviti v človeškega metulja?"



Ko danes gledam kake gore hrane v vozičkih vozijo ljudje iz veleblagovnic, se mi poraja misel, da res vse več ljudi živi samo še zato, da lahko jejo, namesto da bi jedli samo zato, da bi lepše in lažje živeli.

Debeli nemočni stroji za predelavo hrane, ki ne morejo predelati vsega, s čimer se bašejo, predelajo pa gore slabo prebavljenega blata in s tem mečejo mnogo denarja direktno v svoje straniščne školjke.

In kako boš ugotovil(a) ali ješ preveč?


Enostavno, če tvoji iztrebki ne plavajo na vodi, ampak potonejo, to pomeni, da ješ prevečkrat na dan ali pa prevelike obroke, ali pa celo oboje skupaj, skratka človeška gosenica.

Stvar pravilnega hranjenja je v tem, da poješ samo toliko, kolikor je tvoje telo sposobno prebaviti in prav nič več in to je celo mnogo bolj pomembno, kot pa to kakšne vrste hrane ješ. Stvar pravilnega hranjenja je v tem, da nosiš okoli samo toliko težko telo, da se lahko še lahkotno giblješ in nič več.

Zelo pomembno je tudi, da se preden začneš jesti umiriš in to hrano s svojim pogledom napolniš s svojo hvaležnostjo, če to seveda zmoreš.
S svojo energijo se lepo koncentriraš na to hrano in jo opremiš z zate kar se da prijetnimi dišavnicami mmm… in jo kot daritev ponudiš svojemu srcu, v katerem prebiva sam tvoj Bog, kar smo že večkrat omenili.
Taka hrana bo zate lepo prebavljiva in zate res zdrava. :)


Pustiva tvojo prehrano in se raje vrniva na preobrazbo, človeške gosenice v človeškega metulja.

Kaj je bistvo te preobrazbe?


Moj mojster Prem Rawat pravi, da je ta bistvena preobrazba to čutenje neumrljivega dela samega sebe in sam sem temu priča. Res je tako.
To neumrljivo znotraj sebe lahko čutim sam, prav vsak dan.

In kako se taka preobrazba prične?

Tule je morda ravno pravo mesto za naslednjo zgodbo, ki mi jo je povedal moj mojster Prem Rawat.
Ali si jo je sam izmislil, ali pa jo je kje slišal, tega ne vem, je pa bila in je zame zelo poučna, mogoče bo tudi zate.


Torej k mojstru pride človek in od njega želi dobiti tehnike Spoznanja sebe. Mojster ga vpraša, če se mu zdi, da je on že dovolj pripravljen za ta velik življenjski korak in možakar odvrne, da je.

"No prav," reče mojster, "Potem te bom poslal na pot, katera bo zate pravi preizkus tvoje sposobnosti, ali si dovolj pripravljen.
Na tej poti boš srečal štiri ljudi; modreca, goljufa, učitelja in bedaka. Ugotoviti boš moral kdo je kdo in če bodo tvoje ugotovitve pravilne, ti bom poklonil to Spoznanje sebe.
Pojdi in ne vračaj se prej, dokler ne srečaš vsakega od njih."

Tako se je možakar odpravil na pot, a se je takoj že spomnil, da mojstra sploh ni vprašal niti tega, v katero smer naj gre, na sever jug, vzhod, ali zahod, niti tega, koliko časa naj bi to potovanje sploh trajalo.
Vedel je, da če se bo zdaj vrnil, je že padel na mojstrovem preizkusu, zato se je raje kar na slepo odpravil, kamor ga pač zanese pot.
Na poti je med ljudmi na robu ceste zagledal sivolasega moža oblečenega v bela oblačila z belo brado kako je mirno sedel na tleh s prekrižanimi rokami in nogami in zaprtimi očmi.
Rekel si je, ta bo pravi modrec in se odpravil k njemu.
Vprašal ga je: "Ali si ti moder mož?"
Mož mu je prikimal za glavo.
»Lepo te prosim povej mi, kam naj se odpravim na to pot, na katero me pošilja moj mojster in kakšne nevarnosti me čakajo na njej?«
Sivolasi in belobradi mož mu je odgovoril:
"Ta nasvet te bo stal toliko in toliko denarja. Ali boš plačal?" Naš možakar je prikimal.
Sivolasi in belobradi mož mu je rekel, da bo pot težka in da ga na njej čakajo hude preizkušnje.
Naš mož mu je plačal in ker je hotel izvedeti še več informacij, mu je moral za vsako informacijo kar naprej plačevati, dokler mu ni na koncu zmanjkalo vsega denarja.
Izvedel je sicer veliko informacij, a na koncu ni vedel niti tega, ali se bo s poti sploh še vrnil živ.
Sivolasi in belobradi mož je za to informacijo zahteval njegovo srajco in hlače. Naš človek se je slekel in mu jih izročil. Sivolasi in belobradi mož mu je rekel, da se bo po hudih težavah srečno vrnil domov.

Tako se je naš mož v samih spodnjicah odpravil naprej. Hodil je ure in ure, ne da bi srečal enega samega človeka, potem je pa zagledal močnega visokega človeka z brazgotino na obrazu, ki ga je klical naj pride k njemu.
Naš možakar v spodnjicah se ga je tako ustrašil, da je začel teči, kar so ga nesle noge. Rekel si je, to mora biti ta goljuf o katerem je govoril mojster, saj ta me bo še ubil.
Možakar z brazgotino mu je nekaj časa sledil, potem pa ga je le pustil in se odpravil nazaj, kjer je bil prej.

Naš možakar v spodnjicah se je oddahnil in krenil po poti naprej. Po urah in urah hoje je naletel na možakarja ki je ponavljal: "Ena in ena je dva, ena in ena je dva."
Naš možakar si je rekel: "Evo to je ta učitelj!" in odšel naprej.

Prišel je do reke, kjer je videl človeka ki se je sprehajal po obali gor in dol in govoril:
"Tu je pregloboko, malo naprej pa prespolzko."
Rekel si je, ta mora biti ta bedak.

V bližini reke je prenočil in se naslednji dan odpravil po isti poti nazaj do mojstra.
Mojster ga je vprašal:
"No kako je bilo, si srečal te štiri tipe ljudi?"
in naš možakar v spodnjicah mu je pojasnil, da je točno tako kot mu je mojster rekel.
Najprej je srečal sivolasega in belobradega modreca, ki mu je dal par dobrih nasvetov, nato je srečal lopova, ki ga je celo lovil, nato učitelja in na koncu bedaka. Mojster mu je dejal:
"Pa pojdiva naslednji dan še enkrat po tej isti poti in vprašajva, kdo ti ljudje so in kaj počno."

In sta odšla. Sivolasi in belobradi mož je bil še vedno na istem mestu. Mojster ga je vprašal naj pove kdo je in kaj počne.
Sivolasi in belobradi mož mu je odgovoril:
"Žena mi je rekla, da izgledam tako kot en modrec in da bi na ta račun lahko zaslužila kaj denarja od naivnih mimoidočih popotnikov. In res, glede na to, da sem goljuf, moram priznati da mi gre posel več kot dobro od rok."

Šla sta naprej in prišla do moža z brazgotino na obrazu. Mojster ga je vprašal, naj pove kdo je in kaj počne. Možakar z brazgotino mu je povedal, da je bil vojščak in je zaslužil veliko denarja, zdaj pa pomaga ubogim na poti in jim zastonj deli pijačo in hrano. Mojster je rekel učencu, ki se je pripravljal za sprejem Spoznanja: "Vidiš, tale možakar je modrec."

Odšla sta naprej in srečala človeka, ki je ponavljal ena in ena je dva. Mojster ga je spet vprašal kdo je in kaj počne, možakar pa se ni dal nič motiti in je kar naprej ponavljal ena in ena je dva.

Prišla sta do zadnjega človeka, ki se je sprehajal ob reki.
Mojster je ponovil že znani vprašanji in oni drugi mu je odgovoril:
"Sem učitelj, ki učim otroke plavati, zato je zelo pomembno, da najdem tako mesto, kjer voda ni pregloboka in kjer niso tla preveč spolzka, da kakega otroka deroča reka ne bi odnesla."

Učenec, ki je mislil, da je pripravljen za sprejem darila Spoznanja sebe, se je zamislil in spoznal kako malo in slabo pozna ljudi in kako so njegove presoje še zelo daleč od resnice, ki je osnova za ta sprejem tehnik spoznanja sebe.
Prosil je mojstra, če lahko še počaka in se po letu dni ponovno prijavi na test. Mojster mu je to dovolil.


Zdaj pa spet k moji običajni razlagi zgodbe, ki bo tokrat kratka in malo nenavadna.

Ta, katerega smatraš za svojega modreca, je tvoj razum, ki te preskrbuje s vsemi potrebnimi lažmi, da ti prikazuje lažno sliko o tebi in beži od modreca in dobrotnika srca, ki bi ga rad nahranil, a se ga tvoj razum boji in od njega raje beži.

Razum je tudi ta bedak, ki raje ponavlja ena in ena je dva in z nekakimi formulami hoče priti do sreče, čeprav dobro ve, da je pravi učitelj v srcu, ker ima le on zakladnico vseh spoznanj,

Uh, tole sem kar dobro razložil……….


No pa pojdiva zdaj od te zgodbe v konkretno življenje.

Kako se ta transformacija dogaja znotraj tebe?
Enostavno tako, da se srečaš z nekom, ki je res sposoben čutiti znotraj sebe ta neumrljivi del samega sebe in to tudi kadarkoli preprosto izraziti. Najbolje to zna pravi mojster.

Potem te pa napadejo dvomi in se vprašaš:
"Kaj pa, če je ta človek nek šarlatan in je njegov namen samo ta, da mi bo kaj vzel, ali pa bo od tega da me bo pripeljal na njihovo video predstavitev samo imel sam neko korist?"

Dvomi strahovi, pa spet dvomi in spet strahovi.
V naslednji fazi si rečeš: "Pa saj je ta človek dober, prav nič mi noče, celo vseeno mu je ali bom jaz dobil to darilo, ali ne, ampak vprašanje je, kakšen je v resnici njegov mojster. Kaj če je šarlatan, bla, bla, bla……"

In spet v naslednji fazi si rečeš: "Stvar je zastonj, ne stane nič, nimam kaj izgubit, če stvar ne bo delovala, jo bom pač pustil."

Dokler ne prideš do točke, ko končno ugotoviš, da si notranje prazen in da do te notranje izpolnitve nikakor ne moreš priti sam, a jo res rabiš tako močno, kot od žeje umirajoči rabi vode.


Potem sprejmeš mojstrove tehnike spoznanja sebe in tvoji dvomi in strahovi se lahko začno znova, ali pa tudi ne, če res začneš piti to vodo notranjega življenja.

Ta proces notranjega spreminjanja se lahko ustavi kadarkoli hočeš in greš spet lepo nazaj v svojo gosenico dvomov in svojih strahov, lahko pa znotraj sebe vzletiš kot metulj in odkrivaš čudovita brezmejna prostranstva svoje duše.

Ta proces notranjega letenja, kot pravi Prem Rawat, se zate lahko nadaljuje kar naprej in naprej, ker je to božansko izpolnjeno srce res edina stvar, ki ne pozna nobenih mej. :)

Izbira, ali svobodna volja pa kot sem že večkrat rekel, je vedno tvoja.


Ali hočeš notranje vzleteti?
Pridi, znebi se svojih dvomov in strahov.


Stojan Svet