NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Mirdadova knjiga   
    petek, 31. oktober 2003 @ 06:23 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Modre misli in zgodbe

    Mikhail Naimy: MIRDADOVA KNJIGA - SVETILNIK IN PRISTAN

    povzel Igor Kononenko

    Mirdadova knjiga, mojstrovina duhovne modrosti, je svetilnik, ki kaže ljudem njihov pravi pristan. Njeno univerzalno sporočilo sveti v človekovo srce in razum in mu prinaša temeljno resnico o njemu samem. Uči ga, kako naj odstre tančice, ki zastirajo njegovo oko, da bi lahko pravilno gledal, i uči ga, kako naj razlomi pečate, s katerimi so zapečatene njegove ustnice, da bi lahko pravilno govoril ter tako spoznal sebe in svet. Vodi ga k izviru in središču vseh stvari. Kdor bere z dovzetnim srcem, bo prepoznal globoko resnico, o kateri priča. Zato je posvečena knjiga. Sodi med klasična dela književnosti. Mikhail Naimy je z njo prinesel človeštvu obilje čistih spoznanj.

    Legenda o Noetovi Barki na vrhu gore s pobočjem iz kresilih kamnov pravi, da je Noe po potopu na Barki ustanovil meniški red, ki naj bi skrbel za ohranjanje in širjenje resnice, ki jo je Noetu zaupal Neizrekljivi. Vendar se je meniški red sčasoma sprevrgel v inštitucijo, ki je izkoriščala strah in nevednost ljudi. Zato se je Neizrekljivi vrnil v samostan v liku preprostega služabnika Mirdada, ki je ponovno prinesel modrost življenja v Barko. V nadaljevanju so povzete nekatere Mirdadove modrosti.



    Bog - Neizrekljivi, Prvobitna zavest, Stvarnik, Vir

    Možje s kadilom in knjigo, kaj zažigate v kadilnici? Spravno daritev, poveličanje in pohlevno prošnjo? Srditega boga raje pustite naj se razpoči od svojega srda. Hvale željnega boga raje pustite, naj ga pokonča lakota po hvali. Trdosrčnega boga raje pustite, naj ga pokoplje njegova lastna trdosrčnost. Vendar pa Bog ni niti srdit niti željan hvale in tudi ne trdosrčen. Prej ste vi sami nasičeni s srdom, lačni pohval in trdega srca. Bog ne želi, da zažigate kadilo, pač pa svojo jezo, ponos in brezsrčnost, zato da bi lahko postali svobodni in vsemogočni kakor on. Želeli bi si, da bi bilo kadilnica vaše srce.

    Pekel ni razbeljena peč, ki bi se ji izognili s številnimi molitvami in zažiganjem kadila. Pač pa je pekel stanje srca, ki ga okusimo tako na Zemlji kot kjerkoli drugje v tem prostranstvu.

    To je pot k osvoboditvi od skrbi in bridkosti: Razmišljajte tako, kakor da bi bila vaša beseda z ognjenimi črkami izjedkana na nebu, da bi jo videli vsi in vsakdo. Kajti tako v resnici je. Ravnajte tako, kakor da bi se vsako vaše dejanje moralo nekoč povrniti vam samim. In tako se v resnici zgodi. Naj bodo vaše želje takšne, kakor da bi bili eno s temi željami. In to v resnici ste. Živite tako, kakor da bi vas potreboval sam Bog, da bi mogel živeti. In takšna je v resnici njegova potreba.

    Je za potok izguba, če se izgubi v morju in potlej sebe dojema kot morje? Če človek izgubi svojo identiteto v Bogu, izgubi zgolj svojo senco in najde nezasenčeno bistvo svojega obstoja.

    Človek je bog v povojih. Dvojnost ni kazen, temveč proces, neločljivo zvezan z naravo enosti, in neizogibno potreben za razvoj njene božanske narave. Kako otročje bi bilo misliti drugače! Kako otročje bi bilo verjeti, da bi tako veličasten proces mogel poteči v sedemdesetih letih ali morebiti v šestdeset milijonih let! Je postati Bog res taka malenkost?

    Molitev pomeni, da svojo kri prepojite z eno prevladujočo željo, eno prevladujočo mislijo, eno prevladujočo voljo. Pomeni, da se uglasite tako, da ste v popolnem sozvočju s prošnjo, ki jo izrekate v molitvi.

    Zaman molite, kadar nagovarjate kogarkoli razen sebe. Templjev, v katerih bi molili, ne potrebujete. Kdor ne najde templja v svojem srcu, ta ne bo nikdar s svojim srcem v nobenem templju.


    Sveto razumevanje

    Večina ljudi živi, da bi umrla. Srečni so tisti, ki umrejo, da bi živeli.

    Ko bi vedeli vse, ne bi sodili nikomur. Ko bi znali zbrati svetove, tedaj ne bi obsojali niti teh, ki razsipajo. Kajti vedeli bi, da je razsipanje obsodilo razsipneža. Namesto da bi obsodili te, ki so se obsodili sami, bi si prizadevali za razveljavitev njihove sodbe.

    Bog - prvobitna zavest - iz sebe zasnuje besedo, tako beseda kot tudi zavest pa sta zedinjeni v svetem razumevanju.
    Njegova volja je bila in Njegov načrt, naj človek prehodi dolgo pot dvojnosti, da bi razvil lastno voljo in načrt ter se s pomočjo svetega razumevanja nazadnje povezal v eno.

    Človek je odšel iz raja skozi dvojna vrata dobrega in zla, vanj bo ponovno vstopil skozi enojna vrata svetega razumevanja.


    Ljubezen

    Ljubezen je božji zakon. Živite zato, da bi se naučili ljubiti. Ljubite zato, da bi se naučili živeti. To je edina naloga, ki je zastavljena človeku.

    In koga oziroma kaj naj bi človek ljubil? Naj morda izbere list na drevesu življenja in mu podari svoje srce? Kaj pa veja, ki nosi list? Kaj pa deblo, ki drži vejo? Kaj pa lubje, ki varuje deblo? Kaj pa korenine, ki nahranjujejo lubje, deblo, veje in listje? Kaj pa zemlja, ki objema korenine? Kaj pa sonce, morej in zrak, ki oplajajo zemljo? Če je listič na drevesu vreden vaše ljubezni, koliko bolj je je vredno drevo v celoti? Ljubezen, ki si od celote izbere en sam delec, se sama vnaprej obsodi na trpljenje.

    In kaj drugega je sovraštvo kot zastrta ali neizražena ljubezen?

    Nimate prijateljev, dokler enega samega človeka štejete za sovražnika. Kako naj bo srce, ki daje zavetje sovraštvu, varen dom za prijateljstvo?

    Ne iščite povračila za ljubezen. Ljubezen je zadostno povračilo za ljubezen in sovraštvo je zadostna kazen za sovraštvo.

    Ljubezen ni vrlina. Ljubezen je nuja, mnogo večja od kruha in vode, mnogo večja od svetlobe in zraka.

    Pogosto vas slišim govoriti, da je ljubezen slepa, s čimer menite, da pri temu, ki ga ljubite, ne morete videti nobene napake. Tovrstna slepota je vrhunski vid!


    Besede

    Besede so v najboljšem primeru prebliski, ki osvetlijo obzorje, niso pa pot do teh obzorij, še manj pa sama obzorja.

    Besede so zaman, če ni v vsakem njihovem zvoku prisotno in čuječe tudi srce.

    Ustvarjalna beseda je ključ do življenja. Ključ do ustvarjalne besede je ljubezen. Ključ do ljubezni je sveto razumevanje.

    Edina korist logike je v tem, da človeka osvobodi logike in ga usmeri v vero, ki ga nato pripelje do svetega razumevanja.

    Človek je božja beseda. Bog je človeška beseda.

    Vaša beseda bo poiskala in našla neko uho. Ne sprašujte čigavo. Le toliko poskrbite, da bo ta beseda resnična glasnica svobode.


    Dajanje

    Samo ponos nizkotnega in ozkega jaza, rojen iz slepe in pohlepne nevednosti, lahko žali in je užaljen ter bi se za žalitev maščeval z žaljivko in umazanijo izmil z umazanijo.

    Res je,da v želodec vtaknemo marsikaj, kar bi morali spraviti v srce. Marsikaj shranimo v žep in v shrambo, kar bi pravzaprav morali shraniti v očesu in v nosu.

    Ljudje - ki v želji po dobičku kupčujete s tem, kar ljudje potrebujejo od darov matere Zemlje, in s tem, kar so izdelale roke vaših soljudi - kadar vas pri ljudeh zanima predvsem njihova denarnica, kako boste našli pot v njihovo srce? Kako se lahko nadejate, da boste dosegli božje srce, če ne boste našli poti do človeških src? In če ne dospete do božjega srca, kakšen je sploh smisel vašega življenja?

    Posojati in za povrh z obrestmi!? Kaj pa imate na posodo? Mar ni vaše lastno življenje dar? S čim bi plačali, če bi vam Bog za najmanjšega od svoji darov zaračunal obresti?

    Dajte, kadar le morete, in toliko, kolikor morete. Toda nikdar ne posojajte, da se ne bi vse, kar imate, z vašim življenjem vred, spremenilo v dolg, ki ga ob času plačila ne bi mogli poravnati ter bi vas zato vrgli v temnico. Kajti dolg človeka, ki posoja, je mnogo večji in težji kot dolg človeka, ki si izposoja.


    Čas

    Čas je nepretrgana celota, ki prekriva samo sebe. Zadnji del njegovega voza je spojen z njegovim prednjim delom. V času se nič ne konča in nič ne opusti, čas nima ne konca ne kraja. Čas je kolo, ki so ga ustvarili čuti, in čuti so ga tudi pognali v tek po prazninah prostora.

    Kako ste lahkoverni! Kako zaupljivi do vsake ukane, ki vam jo zaigrajo vaši čuti! Kje ste pustili svojo domišljijo? Kajti le z njeno pomočjo lahko sprevidite, da vse spremembe, ki vas tako zelo begajo, niso drugega kot rokohitrečeva potegavščina.

    Čas je največji slepar in ljudje so največji tepci. Naj se čas suče okoli vas, toda vi se nikar ne sučite s časom.

    Skrajna rast je, kadar prerasteš prostor; skrajni napredek je, kadar presežeš čas in se tako zliješ z makro-bogom ter dosežeš njegovo osvoboditev iz spon časa in prostora, ki je edina svoboda, vredna tega imena. Takšna je usoda, ki je namenjena človeku.

    Vendar naj nihče ne reče: "bog sem", dokler ne predre lupine časa in ne prečka prostorskih širjav. Recite raje: "Bog je jaz".


    Oblast

    Možje z žezlom in krono, bi radi gospodovali ljudem? Najprej se naučite gospodovati sebi. Kako boste dobro vladali, razen če dobro ne obvladujete sebe? Ali lahko od vetra razbičan, razpenjen val prinese morju mir in tišino? Ali lahko solzno oko vtisne blažen smehljaj ihtečemu srcu? Ali lahko roka, drhteča od strahu in jeze, varno krmari ladjo?

    Puhla je vsa vaša vladavina, nezakoniti so vaši zakoni in kaos je ves vaš red, če se ne naučite vladati neukrotljivemu človeku v sebi, čigar najljubše razvedrilo je igračkanje z žezli in s kronami.

    Ogrni slepe s plaščem oblasti, pa bodo izpraskali oči vsem, ki vidijo, celo tistim, ki trdo garajo, da bi slepi spregledali. Pusti sužnju samo en dan prosto pot, pa bo ves svet spremenil v svet sužnjev. Prvi, ki bi jih prebičal in vkoval, bi bili na vrsti tisti, ki si brez prestanka prizadevajo za njihovo osvoboditev.

    Vsa posvetna oblast, naj izvira od koderkoli, je lažna. Žvenketa z ostrogami in vihti meč ter jezdi v bahavem okrasju, obdana s slovesnim pompom, da si ne bi nihče drznil pogledati v njeno goljufivo srce. Svoj majavi prestol postavlja na konicah kopij in pušk. Svojo nečimrnosti vdano dušo krasi z zastrašujočimi amuleti in čarovniškimi emblemi, da oči radovednežev ne bi opazile njene skrajne siromaščine.

    Vsa posvetna oblast je cenen okrasek. Naj se z njo zabavajo tisti, ki v razumevanju niso presegli stopnje otročaja. Vi pa se ne smete vsiljevati nobenemu človeku, kajti nekaj, kar je postavljeno s silo, bo slej ko prej odstavljeno s silo.

    Čast, ki nam jo podelijo ljudje, nam ljudje tudi zlahka odvzamejo. Čast, ki jo zapiše meč, meč tudi zlahka izbriše. Ni časti, ki bi bila vredna zarjavele puščice, še manj žgoče solze, še manj kaplje krvi.


    Iskre na poti k Bogu

    Sprejmite nesrečo, kakor bi bila sreča. Kajti nesreča se kmalu preobrazi v srečo, potem ko smo jo doumeli. Po drugi plati pa se lahko sreča, ki si jo razlagamo narobe, nanagloma sprevrže v nesrečo.

    Vsaka zapreka je opozorilo. Natančno preberite opozorilo, in zapreka bo postala znamenje.

    Kjer se steka več poti, ne oklevajte, po kateri bi krenili. Za srce, ki išče Boga, vodijo vse poti k Bogu.

    Ne prezirajte nikogar. Bolje, da vsi prezirajo vas, kakor da bi vi prezirali enega samega. Če namreč prezirate človeka, prezirate mikro-boga v njem. Če prezirate mikro-boga v katerem koli človeku, ga prezirate v sebi. Kako naj tak človek kdaj doseže svoj pristan, če zaničuje edinega krmarja, ki ga lahko privede tja?

    Ne poskušajte iztrebiti zla iz sveta, kajti celo plevel je dobro gnojivo.

    Postavite svetilnik in nikar ne kličite ljudi, naj ga pridejo pogledat. Tistih, ki potrebujejo luč, ni potrebno vabiti k luči.

    Pogosto se vam bo zdela vaša pot neprehodna, temna in samotna. Zberite voljo in si dalje utirajte pot, za vsakim ovinkom boste naleteli na novega sopotnika.

    Marsikdo vam bo rekel: "Pokažite nam pravo pot." Toda redki, vse preredki bodo dejali: "Prosimo vas, povedite nas na to pot".

    Umirajočim oznanjajte življenje in živim smrt. Tistim pa, ki hrepenijo, da bi presegli danost, oznanjajte osvoboditev od obeh.

    Vaša posest je samo tisto, kar ljubite. Kar sovražite, pa ima v posesti vas. Izogibajte se temu, da bi vas karkoli imelo v posesti.

    Nikdar se ne pritožujte nad ničemer. Če se nad neko rečjo pritožujete, napravite iz nje bič za nergača. Če jo dobro prenašate, jo dobro prebičate. Če pa jo spoznate, naredite iz nje zvestega služabnika.

    Ne iščite povračila za opravljeno delo. Delo samo je zadostno povračilo za delavca, ki ljubi svoje delo.

    Ne ločujte svoji strasti na dobre in slabe. Dobro ne trpi brez slabega, slabo ne more pognati korenin drugje kot v dobrem. Drevo dobrega in zla je eno. Njegov sad je eden. Ne morete spoznati okusa dobrega, ne da bi hkrati spoznali okus zla. Takšna je narava dvojnosti. Ne bodite tako trdoglavi in domišljavi, da bi jo poskusili spremeniti. Ne bodite tako neumni, da bi jo poskusili razdeliti na dvoje, zato da bi vzeli tisto polovico, ki vam ugaja, drugo pa odvrgli. Bi bili radi gospodar dvojnosti? Ne obravnavajte je kot dobro in tudi ne kot slabo.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Modre misli in zgodbe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20031021212315744

    No trackback comments for this entry.
    Mirdadova knjiga | 2 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Mirdadova knjiga

    Prispeval/a: koki dne petek, 31. oktober 2003 @ 19:04 CET
    Če je bilo to napisano v času po Noetu, je potemtakem vse poznejše modrovanje zgolj povzetek tega - tudi Jezusov \"Govor na gori\". pa tudi zdajšnje pridiganje Sai Babe...
    Pa, saj pravim, daje bilo že vse napisano, a človek nima več časa, da bi se poglobil v svoje korenine, srca, da bi to čutil. Preveč smo že zmanipulirani z vsakodnevnim bombardiranjem neštetih sporočil - takšnih in drugačnih...


    Mirdadova knjiga

    Prispeval/a: stojči dne petek, 31. oktober 2003 @ 21:00 CET
    res je, tale Mikhail Naimy je bil navdahnjen mož,
    saj iz njegovih besed sije starodavna modrost, :)
    glede časa pa takole:
    vsak od nas ima vsak dan časa točno štiriindvajset ur, kaj pa vsak od nas v tem času počne, je tisto, kar odloča koliko ga je za kaj, oziroma kar mu povzroča, da na koncu lahko reče, da ga nima, skratka vse zavisi od tega, koliko si preko dneva pri sebi, ali od sebe ti sam. :)

    ---
    stojči


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,48 seconds