Ukazano mi je
naj ne poležavam
v svoji prsti,
naj postanem duša,
gospodarica ognjišča
z dvema delovnima rokama.

Naloženo mi je
to čudno breme,
ki si ga je umislil stvarnik
po svoji postavi.

Iz korenin seže
v cvetove, sadeže
in neskončni krog rojstev,
utripov,
vzdihov,
izdihov
in menjav.

Tu sem,
sprehajalka sredi mest,
nekje na sredi,
med gomilami prednikov
in odraščanjem vnukov.

Tu sem,
ponižno ujeta v zraku
sredi zelenja, trat in gozdov,
tipam nebo in zvezde,
rešujem neznanke,
naprezam ušesa
in um.

Delo od zore do mraka.

Kdo sem ?
Dolg prihodnosti.

....o0o...

Napisala: Tatjana Malec