NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Delo   
    torek, 7. oktober 2003 @ 06:29 CEST
    Uporabnik: stojči

    * Modre misli in zgodbe Vsi smo delomrzneži,
    ko je treba opraviti delo,
    ki se nam zdi pretežko,
    ali pa nam smrdi,
    in vsi smo deloholiki.
    ko opravljamo delo,
    ki nas zadovoljuje,
    notranje izpolnjuje in veseli.

    Stojan Svet

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja stojči
  • Več s področja * Modre misli in zgodbe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20030923132928339

    No trackback comments for this entry.
    Delo | 8 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Delo

    Prispeval/a: Anonymous dne torek, 7. oktober 2003 @ 09:58 CEST
    Zadnjič, sem se svojemu otroku pohvalil kako mi je uspelo, da včasih \"nedišeče\" delo, danes opravljam z največim veseljem in zadovoljstvom, in da od takrat tudi druga opravila
    potekajo brez večjih zavor.
    Čestitam, ko se boš odločil za delo, ki ti narekuje notranji jaz
    se lahko še več pohvališ.
    Res je, od otrok se lahko največ naučimo.
    lp Ali


    Delo

    Prispeval/a: stojči dne torek, 7. oktober 2003 @ 12:40 CEST
    dragi Ali,
    čestitam ti, da si uspel in da zdaj lahko opravljaš delo, ki ti včasih ni \"dišalo\".
    To nakazuje tvojo notranjo rast, ki se kaže prav v tem, da človek zmore mnogo več, kot si v svoji glavi predstavlja in da so te notranje zavore samo naši pretekli vzorci, katerih se držimo in jih nočemo spustiti v reko našega časa.

    Na Japonskem so naučili igranja violine celo otroke brez vsakega posluha in ti otroci sicer niso postali virtuozi, vendar so igrali pozneje dovolj dobro, da so lahko celo igrali v sinfoničnem orkestru.

    Vendar je življenje prekratko in škoda je časa, da bi se vsega, vsak naučil sam, ampak vsak od nas ima svoje talente in izkorisiti te, je vsakemu res v veselje.

    Notranja izpolnitev je stvar,
    ki prinaša veselje
    in za katero je vsak človek talent.

    Drugače pa me ni sram povedati, da sem bil v življenju za nekaj mesecev celo smetar v tovarni Unis-tos v Savljah, kjer sem pometal in čistil tovarniško dvorišče in opravljal sem še marsikakšne za nekatere \"umazane\", a zame ne nečastne poklice. :)
    Vendar smisel tega življenja ni kakršnokoli že delo,
    ampak tvoje in moje veselje.
    Kot pravi moj mojster Prem Rawat:
    \"Veseli se tega življenja,
    kot se ono veseli,
    da je za kratek čas s teboj\" :)

    ---
    stojči


    Delo

    Prispeval/a: Anonymous dne torek, 7. oktober 2003 @ 14:57 CEST
    Delo je način življenja, v katerem vsak človek enkrat in neponovljivo izraža svojo osebnost. Kadar človek dela z veseljem, dela z dušo in telesom. Človek skoz delo nenehno ustvarja nove kulture vedenja, ki ob delu poženejo nove kulture in človek ob tem sam sebe transcendira. Vesoljni svet je za človeka orodje, s katerim spoznava in kultivira samega sebe. S tem spoznava samega sebe in lastni smisel. Človek z delom opremi svet s predmeti in smisli. Kultivira sebe in zunanji svet. Človek s svojim delovanjem (delom) oživlja neživo naravo okoli sebe in ji vdihne svojo dušo. Zato je toliko bolj pomembno, da opravlja delo, ki ga veseli, kar pomeni osmišljevanje samega sebe in sveta, v katerem živi.
    Človek je pogosto primoran opravljati delo, ki ga ne veseli, da preživi. Tudi delo za katero ni motiviran. Vendar naposled le najde delo, ki ga osmišlja in je v skladu z njegovo duhovno ravnjo in potrebami. Nekateri poklici človeka bolj zbližajo s svojo lastno bitjo, n.pr. umenik je najbližje samemu sebi. V vsakem primeru je dobro, če si človek najde svoj hoby.
    V svoji pesmi sem poimenovala delo kot dolg prihodnosti.
    Se kdo z menoj strinja? Tatjana Malec


    Delo

    Prispeval/a: Anonymous dne torek, 7. oktober 2003 @ 15:48 CEST
    Mogoce pa se je prej za vprasat, ali se vam ni samo nos navadil na sicer obupen smrad.

    Priporocam v branje: Hannah Arendt: \"Vita Activa and the Modern Age\"


    Delo

    Prispeval/a: stojči dne torek, 7. oktober 2003 @ 17:14 CEST
    draga tatjana,

    zanimiva tvoja misel,
    da je delo dolg prihodnosti.
    Če delo človeka plemeniti,
    ga osrečuje,
    mu je darilo sedanjosti,
    če pa ga obremenjuje,
    mu je dolg prihodnosti,
    ker pravi smisel dela,
    je zame razbremenitev. :)

    seveda pa na stvar lahko gledaš
    tudi iz drugega zornega kota. :)

    ---
    stojči


    Delo

    Prispeval/a: stojči dne torek, 7. oktober 2003 @ 17:21 CEST
    :)
    tole \"smrdi\" bi lahko dal v narekovaje, da se kdo ne bi preveč spotikal obenj. S tem \"smrdi\" sem mislil na tista dela, ki jih potiskamo vstran in iščemo razloge, zakaj jih ne opravimo sproti. :)

    ---
    stojči


    Delo

    Prispeval/a: Anonymous dne sreda, 8. oktober 2003 @ 09:34 CEST
    Dragi Stojči,

    res je, da je doživljanje sedanjosti pomembno za človekovo zavest, vendar hkrati lahko v isti sapi ugotovimo, da človek lahko doživi zavest časa, se pravi enoto \"Zdaj\" samo tako, da tok časa ustavi. Stori v svoji zavesti nekaj, kar je v jedru nasprotno pojmu časa. Čas doživljamo s spremembami. Če sprememb ni, tudi časa ne zaznavamo. Čas je torej doživljanje prihodnosti v mikro trenutku sedanjosti. O tem govoriš. Vendar človek v moči zavesti svojo sedanjost in prihodnost šele ustvarja. Vsak trenutek je povezan s preteklostjo, trenutkom sedanjosti in prihodnostjo. Sedanjost pa je stalnost, ki je z nami prisotna. Sedanjost je mikro enota, ki jo komaj zaznamo in že je odšla. Nastopi nova. Lahko bi trekli, da se skrči na nič trajanja in da \"zdaj\" ni več realen. Če gledamo po matematični infinitizimalni logiki krčenja dolžin, pridemo do meje, ko nastopi \"dalje\". Ko vse to razčlenjujemo, čutimo, da vsebuje naše pojmovanje enote \"zdaj\" dve navskrižni, zanikajoči se prvini. Trajanje kot stalnost, ker sicer se nam izmuzne, ga ni več in zaporednost ali spremenljivost, to se pravi nestalnost tega trajanja, kar doživljamo kot dolžino časa. Kjer ni niti zaznave, niti zavestne dolžine trajanja, tam tudi ni nobene zaznave in nobene zavesti časa. Tako pridemo do zaključka, da je \"zdaj\" skrčen časovni tok na minimum. Človek, ki je v določenem trenutku \"zdaj\" srečen in zadovoljen, hoče ta bežni tok časa ustaviti, vanj vnesti stalnost. Človek tako enkratno in po samosvoje doživlja čas. Vse temelji na zavesti doživljanja in je relativno. V končnem zaključku te obravnave časa lahko rečemo, da človek v časovni zavesti, v doživljanju trajanja njegove stalnosti doživlja sebe kot vekotrajno bitje. Vendar bo tem obstaja resnica, da človek se prihodnosti ne more izmuzniti in da je človek po svojem bistvu dolg prihodnosti. Človek snuje svoje misli celo onkraj groba, Najpogosteje mu je usojeno, da vsadi drevo, napiše knjigo in da ima potomstvo (to je smiselna metafora nekega izreka). Človekovo življenje vedno predstavlja dolg prihodnosti v delu, ljubezni, ustvarjalnosti, snovanju prihodnosti in celo v pogovarjanju z ljubljeno umrlo osebo. Filozofij in modrosti o času, ki izvriajo iz vseh ljudstev in časov, je veliko in še in še, bi se lahko o tem pogovarjali. Pri vsem tem pa je pomemno samo eno, da ne ostajamo skoz življenje gluhi in slepi in si zapiramo sami pot do sreče, tudi skoz snovanje in izpolnjevanje našega dolga prihodnosti. Kaj meniš o tem razmišljanju?

    Lep pozdrav
    Tatjana


    Delo

    Prispeval/a: stojči dne sreda, 8. oktober 2003 @ 14:26 CEST
    :)
    draga Tatjana
    vse spoštovanje tvojemu obširnemu intelektualnemu znanju
    in kaj naj ti rečem drugega kot to, da imaš prav. :)
    lep pozdrav :)

    ---
    stojči


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,57 seconds