|   Vsako jutro prižge sonce
nad svetom svojo luč.
Sonce prebudi pomlad.
Iz drevja izvabi mlado zelenilo
in travnike posuje s pisanim cvetjem.
Vsak dan znova vzide
in se nikoli ne utrudi.
Če bi sonce ugasnilo,
bi nas zajela najtemnejša noč
in najbolj leden mraz.
Vsi ljudje in živali,
vse rože in rastline
bi morali umreti.
Tako je tudi z ljubeznijo.
Ljubezen je celo večji čudež
kakor sonce.
Kadar v tvojem življenju vzide ljubezen,
je svetlo in toplo,
tedaj se vsi ob tebi dobro počutijo.
Če pa ljubezen v tvojem življenju ugasne,
postajajo sence vedno daljše!
Kdor ima ljubezen, se lahko marsičemu odpove.
Phil Bosmans
Rože sreče moraš saditi sam
|
NE ZAMUDITE
Kdor ima ljubezen, se lahko marsičemu odpove
Prispeval/a: Anonymous dne torek, 23. september 2003 @ 10:20 CEST
Kdor ima ljubezen, se lahko marsičemu odpove
Prispeval/a: Anonymous dne torek, 23. september 2003 @ 17:47 CEST
Doris
Kdor ima ljubezen, se lahko marsičemu odpove
Prispeval/a: ana dne torek, 23. september 2003 @ 20:41 CEST
In ljubezen je samo ena. Vse ostalo, kar ti naštevaš: partnerska pa starševska pa otroška, so samo izpeljanke iz prave ljubezni.
Naj ti bo lep večer
ana
Kdor ima ljubezen, se lahko marsičemu odpove
Prispeval/a: Anonymous dne sreda, 24. september 2003 @ 15:10 CEST
ko govorimo o ljubezni, skoraj vedno govorimo v metaforah. Če razčlenjujemo ljubezen, spoznamo, da je v njej mnogo več bogastva, kot ga razum premore. Človek je sam v sebi uganka, celo v svoji besedi, s katero razodeva in razlaga sebi in drugim. Za srce bi rekla, da je črpalka, ki poganja kri po žilah. Kri je naše življenje, čutenje in vzdržuje tudi razum. Prav imaš, da srce dojemaš v tistih globinah, ki segajo onkraj besede, ni pomembno ali na predjezikovno in metajezikovno govorico. Dobro srce so imeli ljudje že tedaj, ko ni bil človek tako razumen, kot je danes. V človekovi besedi je vedno ljubezen, eros (srce) in logos (razum) pa sta vedno med seboj intimno povezana, zato sploh ne moremo govoriti o dvojnosti. Človek je prava biteslovna in dušeslovna celota. Brez erosa (srca) in njegove resnice bi eros ne imel vzgiba za k človeku. Razum vedno najde svoj vzgib v erosovi dobroti ,t.j. srcu. Upam, da sve se razumele, draga Ana. Obe misliva isto!
Lep pozdrav in hvala, da si se mi odzvala na moj komentar, ki je hotel opozoriti na medsebojno ljubezen vseh Slovencev, na ljubezen med ljudmi. Menim, da bi v pozitivkah lahko navezali naše filozofsko razmišljanje tudi na konkretne primere, ki nas tarejo v življenju in o njih kaj podučnega spregovorili. Ni dobro, da ostanejo besede le na abstraktni ravni.
Doris
Kdor ima ljubezen, se lahko marsičemu odpove
Prispeval/a: ana dne sreda, 24. september 2003 @ 21:41 CEST
obstaja samo en jezik - jezik srca,
obstaja samo ena vera - vera ljubezni,
obstaja samo en bog - ta pa je vseprisoten.
Mislec z Vzhoda je povedal, da je veličina človeka (tudi) v tem, da dojame, da vsa bitja skupaj tvorijo eno samo celoto (in da sta življenje in smrt dve pojavni obliki istega bivanja).
draga Doris, zakaj hočeš ločiti Slovence iz velikega naroda človeštva?
Kdor ima ljubezen, se lahko marsičemu odpove
Prispeval/a: Anonymous dne četrtek, 25. september 2003 @ 07:46 CEST
tvoje besede razkrivajo univerzalno resnico Enosti,
skratka, da je vse ena sama ljubezen, ni dvoma.
Sleherni popotnik lahko začuti \"navidezno\" razliko v zaznamivanju le te, s preprostim občutkom odprtosti, morebit
Doris prav na to opozarja.
Lep sončan dan, poln ljubezni želim
Ali
Kdor ima ljubezen, se lahko marsičemu odpove
Prispeval/a: Anonymous dne četrtek, 25. september 2003 @ 19:29 CEST
nisem prepričana, da si me razumela. Jaz ne ločujem nikogar, želim le, da smo kot narodova bit enotni in to sem želela poudariti. To je zelo pomembno, kajti kot enoten in složen narod se lahko povezujemo s celotnim človeštvom, z različnimi kulturami, veroizpovedmi in ljudmi z različno socialno in izobrazbeno ravnjo življenja. Če smo složni jim lahko tudi pomagamo, kajti le v skupnosti je moč. Razklani imamo preveč problemov sami s seboj. Človeška družba se mora zavestno obnavljati po svojih članih. Ali se ti ne zdi, da imamo znotraj sebe in v nas samih kot posamezni človek in kot narod veliko življenjsko pomembnih stvari nerešenih. Sprtim nam lahko spodleti kvalitativni skok v obće človeško skupnost, če na črti učlovečenja in poistevetenja z enotnostjo počlovečenega človeškega rodu, ne bomo sposobni urediti medsebojnih odnosov. Gre za ozaveščanje lastnega kulturnega stanja in snovanja, za avtorefleksijo, za samoopazovanje. Vse demagogije in idelaiziranje, ki ne prepričajo lastne vesti in samega sebe, se mi zdijo dokaj pasivna pot do uresničevanja velikih idealov. Doris
Kdor ima ljubezen, se lahko marsičemu odpove
Prispeval/a: ana dne četrtek, 25. september 2003 @ 23:36 CEST
Le kaj neki pomeni pojem \'narod\' pa njegova bitnost pa te stvari? Brrrr.... Mi takoj zadiši po Hiterjevih zahtevah po arijski rasi.
Nek visok cerkven dostojanstvenik je nekoč rekel:
Ko sem bil mlad, sem želel spremeniti ves svet.
Ko sem bil starejši, sem hotel spraviti v red vsaj svoje bližnje, svojo družino.
Zdaj, ko sem star, pa mi je žal, da nisem takoj začel delati na sebi. To je ves moj svet. Koliko hudega bi mi bilo prihranjeno.
pa bi rada rekla še nekaj:
ne mislit, da nisem pritrjena in da bluzim nekam v ene duhovne višave. Ne. Globoko se pa zavedam enega dejstva: Svet samo je. Samo JE. Ni ne dober in ni ne slab. Naše zavedanje je tisto, ki mu da pozitiven ali pa negativen predznak, glede na naše notranje življenje.
pa brez zamere, Doris
Kdor ima ljubezen, se lahko marsičemu odpove
Prispeval/a: Anonymous dne petek, 26. september 2003 @ 11:54 CEST
odgovorim ti na tvoj komentar. Glede na vsebino komentarja sodim, da si še zelo mlada. Strinjam se s tabo, da je zavedanje resnice v lastni zavesti. Tudi jaz in vsi ljudje na tem svetu izhajamo iz sebe. Za složnost in ravnovesje s samim seboj si nenehno prizadevamo. Vse pa ne bo nikoli urejeno. Bomo še vedno morali urejati sami s s sabo in v okolju, v katerem živimo, saj smo njegov del. Glede izjave, da ti ni treba spravljati v red narodove složnosti in da je treba okopavati le lasten vrt z malo žličko, bi rekla, da to diši po egoizmu in brezbrižnosti. Očitno še nisi dojela in še ne občutiš kaj pomeni narod in narodova bit. To je organizem, v katerem smo si izoblikovali svojo kulturo, svoje mišljenje in h kateremu pripadamo. Narod je človeku mati. Brrr... Morala boš še kaj prebrati in življenjsko dozoreti, da boš to razumela in občutila to plemenito domovinsko čustvo. Primerjava naroda s Hitlerjem in arijsko raso je pa že odveč. Hitlerjev nacionalizem in nestrpnost pa nimajo ničesar skupnega z domovinsko ljubeznijo in prizadevanji za narodovo sožitje in tudi za sožitje med narodi. Glede izjave cerkvenega dostojanstvenika, bi rekla, da je izjavil kar je, ko je bil že zelo star in ni imel več moči. Morda pa je svoje moči v življenju trošil neracionalno in njegova prizadevanja in razdajanja človeštvu niso obrodila sadov in je bil zato razočaran. Notranje dozorevamo le v dobroti in ljubezni ter razdajanju za drugega. Notranje dozorevamo v trpljenju tudi takem, ki zadeva zatiranje jezika in narodove biti, kot je bilo npr. pod dobo fašizma, ko Primorci nismo smeli spregovoriti materine besede. Zato je ljubezen do domovine tu doma, ker smo veliko potrpeli. Notranje življenje Hm.... smo pač hkrati individualne osebnosti in hkrati socialna bitja vpeta v družinske, narodove in zunajnarodove vezi. Smo člani svetovne človeške skupnosti in vsak individum je odgovoren, da v svojem življenju čimveč dobrega prispeva človeštvu. Filozovija egoizma mi pa ne odgovarja, ker je v nasprotju z mojim notranjim bistvom.
Lep pozdrav
Doris
Kdor ima ljubezen, se lahko marsičemu odpove
Prispeval/a: ana dne petek, 26. september 2003 @ 22:49 CEST
Tvoje besede me seveda niso prepričale, saj meni še vedno zvenijo v duhu ločevanja (in povzdigovanja enih nad druge). Ravno tako me ne moti tvoja oznaka egoizma: sama vem, kaj sem. Ti me lahko vidiš, kot hočeš - izvoli.
mirne sanje, jutri pa sončkast dan ti želim
ana
Kdor ima ljubezen, se lahko marsičemu odpove
Prispeval/a: Anonymous dne sobota, 27. september 2003 @ 09:22 CEST
starejši ima izkušnje mladostnika. Mlad pa še nima izkušenj starostnika. V tem je razlika. Dogodi se, da človeka zadene okoliščina, da visoko zastavljena raven prizadevnosti in razdajanja človeka življenjsko prehudo in prehitro izčrpava, tako da se vse prehitro znajde na robu svojih moči in klecne. Morda se je tako dogodilo s tistim cervenim dostojanstvenikom. Ne vem. In tako pridemo do smiselne ugodotovitve, da raven človekovih prizadevanj ne more biti nad njim. Nikoli človek ne sme podleči trenutku in njegovi teži. Človek mora vsak trenutek življenja presegati in preraščati samega sebe in to nas pripelje v osebnostno in življenjsko zrelost. To je zlato pravilo življenjske stvarnosti. Glede Hitlerja, arijske rase in podobnih stvari pa bi rekla, da so takšne primerjave prehude in da z ljubeznijo do svojega naroda in domovinsko zavestjo nimajo nič skupnega. Tvoja sodba o ločevanju ljudi je kar nekam zašla, zato je ne bom komentirala. Tudi tebi želim sončkast dan in vse dobro. Jaz se bom pa odpravila v zamaknjenost razmišljanja in v svetišču svojega srca bom poiskala tvoje pozitivno sporočilo o vsem, kar si mi povedala ali morda želela povedati. Prepričana sem, da si pozitivna in da se trudiš. Za zaključek: Nič bivajočega ni svetega, toda v svoji biti je sveto vse bivajoče (Uršič v pogovoru s Hribarjem).
Lep pozdrav Doris
Kdor ima ljubezen, se lahko marsičemu odpove
Prispeval/a: ana dne nedelja, 28. september 2003 @ 08:35 CEST