Dragi Stojči,

dotaknil si se besede - pojma resnica. Pri resnici je treba iskati prvotni pomen grške besede \"aletheia\", kar pomeni odkrivanje, otkritost, odkritosrčnost. Popolnoma odkritosrčen ni nihče. Človek zamolči resnico, se izogne neprijetnim posledicam ali jo pa zlorablja. Zloraba resnice pa je nejhujša oblika, ker s škodljivim namenom spravimo človeka v napačno smer, da stori nekaj ali opusti, kar njemu škoduje ali pa ga z lažmi zavedemo v zmoto. Dandanes se uporablja veliko dvoumnih besed, da bi se izognili lažnim besedam, ker ljudje nočemo izpasti za lažnjivce. To si človek težko prizna. Z dvoumnimi besedami so in tudi še napovedujejo prihodnost in z njo človekovo usodo. To pomeni vselej imeti prav, četudi nič ne veš. Takšni so današnji politki, ki z dvoumnimi besedami manipulirajo z ljudmi. Tu imamo v laž sprevrženo besedo modrosti. Malokdo pa si prizna, da je lažnjivec, da laže. Če to prizna pomeni, da govori resnico. Tej resnici pa se ljudje izogibajo. Pa poglejmo še drugo plat dvoumne besede. Človek ima od nekdaj potrebo izgovarjati dvoumne besede. V dvoumni besedi je posebej arhetip človeške kulture. Resnica pomeni tudi odgovornost. Vselej ne moreš človeku povedati resnice, jo raje zamolčiš, da ga ne bi ranil. Za literaturo in pesništvo se večumnost besed izraža po svoji simboličnosti. Besede so predstavnice nekega drugega sveta, na katerega merijo in nepotujejo bralca na njegovo spoznanje, torej na resnico. Dvoumnost besede kot prikrivanje enoumnega pomena, se pravi čiste resnice, je pravo nasprotje prvotnega pomena funkcije in namena besede, ki jo izgovorimo. Lahko pa dvoumna beseda napotuje na spoznanje resnice. Jasnost besede ima jasne zakonitosti in pravila. Brez tega sploh ne bi mogli do logike in znanosti o pravilnem mišljenju. Resnica je nekaj svetega in se razkriva v človeški duši, v njegovem srcu koliko je v poštenosti duha, da človek govori resnico, da se ji približa in je ne zlorablja. Človek, ki zlorablja resnico, zlorablja samega sebe. Zaupanje sodi med temeljna človekova čustva in ustvarja ga edinole resnica. Laž pomeni nezaupanje. Človekovo življenje bi moralo sloneti na odkriti besedi in ne na laži. Sicer se družba spremeni v policijsko ovaduško maso, kakršni smo že bili priča. Lažnjivci so pomilovanja vredni ljudje. Človek lahko resnico spozna, ne da bi se zmotil, a je njegova beseda kljub temu laž, kadar z besedo spoznano resnico zanika, kadar zanika resnico nasproti drugemu. Tedaj je to laž. Laž je živali tuja. Laži in zanikanja resnice je zmožen samo izprijen človek.

Doris

[ Odgovori na to | # ]