Mojster se je odločil, da popelje svoje učence v naravo, vsakemu dal v roke lok in jim mimogrede razložil teorije lokostrelstva in notranje odnose med strelcem njegovim orodjem in ciljem.

Seveda niso šli v naravo streljat kakšne ptiče, saj so bili vsi strogi varovalci narave in vegetarijanci.

Ko so prišli na določen kraj, jih je vprašal kaj kdo vidi. Eni so videli naravo, oblake in ptiče, drugi so zraven videli tudi hiše, nekateri so znali celo ločiti posamezne vrste dreves. In ko je še zadnjega učenca vprašal kaj vidi, mu je ta odgovoril: «Jabolko«.


Res v daljavi je bila samotna jablana, na kateri je na eni od vej viselo edino jabolko in ta učenec je zadel to jabolko z eno samo puščico. Njegovo ime je bilo Ardžuna in njegov mojster je bil z njim nadvse zadovoljen.

Danes se nas kaj malo ljudi ukvarja z lokostrelstvom, no ta starodavna igra notranjih odnosov vseeno ostaja. To notranje jabolko je vsakemu na dosegu diha, treba ga je utrgati, pojesti in posaditi notranja semena. :)


Stojan Svet