Gozdovi in obalni ekosistemi osrednje Amerike in južnega dela Mehike izginjajo že desetletja. Sedaj imajo strokovnjaki dokaze za to, da je uničenje velikih območij odvisno od tega, kdo uporablja zemljo in vodo.

Novi zemljevid prikazuje, da ima naravni ekosistem veliko več možnosti za preživetje, če ga naseljujejo prvotni prebivalci področja.

Aktivisti upajo, da bo novi zemljevid navdihnil domačine osrednje Amerike in južnega dela Mehike, da ohranijo svojo kulturo in deželo svojih prednikov neokrnjeno.
Zemljevid vsebuje področja, ki prikazujejo gozdove in morske ter obmorske ekosisteme. Novi podatki so razkrili močno soodvisnost med prisotnostjo prvotnih prebivalcev in preživetjem naravnega ekosistema.

Okoljevarstveniki so že dalj časa izpostavljali povezavo med kulturno in biološko raznolikostjo. Že pokojni geograf Bernard Nietschmann je to imenoval "pravilo področja prvotnih prebivalcev, kjer so domorodci tesno povezani z domačo zemljo, ki je še vedno del biološko bogatega okolja.«




Strokovnjaki, ki so zarisali zemljevid, so sodelovali s Centrom za podporo Native področij iz Arlingtona, Virginija, in z National Geographic Society v Washingtonu. 15 mesecev so zbirali podatke o določenih področjih.

Zemljevid je zamisel antropologa Maca Chapina, ki je leta 1991 med proučevanjem zemljevida Indijancev osrednje Amerike pregledal tudi celotni zemljevid tega področja, ki je povsem slučajno visel na steni. »Na podlagi tistega zemljevida se je določil obseg osrednje Amerike, ki je bil močno naravno porasel z gozdom," je povedal. "Natanko tam, kjer so v nižinah živeli prvotni prebivalci!"

Navdihnjen od takšnega odkritja je Chapin leta 1992 ustvaril zemljevid, ki je prikazoval področja, naseljena s prvotnimi prebivalci, in prekritost istih področij z gozdovi. Z ugotovitvijo je zadel v polno. Predsednik Gvatemale je njegov zemljevid celo postavil v svojo privatno rezidenco.

Leta 2000 je Chapin s skupino antropologov, ekologov in geografov začel ponovno zarisovati zemljevid. Satelitske slike in digitalni podatki so nadomestili veliko kartografskega dela, ki so ga strokovnjaki imeli s prvim zemljevidom. Na novi zemljevid so dodali tudi južni del Mehike vse do obmorskega dela države, ki v prvem zemljevidu leta 1992 ni bil zajet.

Razlogov za soodvisnost med prvotnimi naseljenci in ohranjanjem naravnih področij je kar nekaj. Domačini so se že pred stoletji umaknili proti bolj gozdnemu področju, da bi se izognili iztrebljanju evropskih osvajalcev. Večina se jih je naselila v severnih višavjih in v gozdovih karibskega obalnega pasu. Tudi danes so prvotni naseljenci tukaj gosto naseljeni.

Ekološki dejavnik je prav tako igral veliko vlogo pri gospodarstvu Indijancev, ki je bilo mnogo manj destruktivno za naravne vire, kot na primer razvito gospodarstvo kasneje naseljenih ljudi.

Nekateri strokovnjaki verjamejo, da zemljevid nakazuje na to, da so prvotno naseljeni ljudje (domorodci) bolje nadzorovali naravne vire, kar je tudi posledica njihovega verovanja. Ti ljudje niso delali razlik med ljudmi in naravo. Ko so se kultivirali, niso kmetovali vedno na isti zemlji vsako leto, ampak so tej zemlji dovolili "okrevanje" med žetvami.

Drugi strokovnjaki vidijo zemljevid kot sredstvo ohranjanja kultur, ki so podcenjene ali celo popolnoma prezrte.

Kljub vsemu pa je zemljevid pomagal sprožiti kampanjo za zaščito in legalizacijo teritorijev prvotnih naseljencev. Večina originalnih skupnosti priznava teritorij kot skupno območje, zato nikoli ni bilo potrebe po stvareh, kot so dokumenti o lastništvu in označevanje zemljiških parcel (tip zemlje). Vendar pomanjkanje takšnih dokazil o lastnini pomeni, da je bilo pogosto nemogoče ubraniti svoj teritorij in ubežati izkoriščanju.

http://novice.svarog.org/index.php?Novica=561

http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=20030512223025198